Konservatorska dela bodo izvedli na zgodovinskih stavbah na območju nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz II - Birkenau, so sporočili iz Muzeja Auschwitz. Poleg tega bodo nadaljevali konservatorska dela na dveh opečnih stavbah in na bližnjem lesenem poslopju, sredstva pa bodo namenjena tudi vzdrževanju in ohranjanju ruševin plinskih celic in krematorijev. Del sredstev bodo porabili še za konserviranje izbranih historičnih predmetov, pa tudi arhivskih dokumentov iz muzejske zbirke.

Po njihovih navedbah bo projektna in druga dokumentacija pripravljena še letos. Pridobljena sredstva bodo tudi omogočila nujne konservatorske posege na najbolj ogroženih stavbah.

Tudi lani je Fundacija Auschwitz - Birkenau za različne konservatorske projekte v zgodovinskem taborišču Auschwitz namenila obsežna sredstva, in sicer 1,9 milijona evrov.

Leta 2017 več kot 2,1 milijona obiskovalcev
Nacistično taborišče smrti Auschwitz si je v letu 2017 po poročilih Muzeja Auschwitz ogledalo 2,1 milijona obiskovalcev. A kljub množici turistov tam vlada tišina.

V nacističnem uničevalnem koncentracijskem taborišču Auschwitz - Birkenau, ki so ga zgradili leta 1940, je umrlo najmanj 1,1 milijona ljudi. Med njimi največ Judov ter okoli 232.000 otrok. Taborišče so 27. januarja 1945 osvobodili sovjetski vojaki, dve leti kasneje pa so ga razglasili za spomenik nacionalnega pomena.

Priprave na holokavst
Taborišče so tukaj nacisti zgradili zaradi visokega odstotka judovskega prebivalstva v tem delu Poljske in je bilo sestavni element v pripravah na holokavst. Taborišče so upravljali esesovci Heinricha Himmlerja.

Poleg Judov so se v Auschwitzu znašli tudi delavski voditelji in komunisti, poljski intelektualci in člani uporniških gibanj, politični zaporniki (tudi 2346 Slovencev), prostitutke, Romi, Jehovove priče, "navadni" nemški kriminalci in nemški homoseksualci ter številni drugi po presoji nacistov "asocialni elementi".