Na območje najdišča spuščajo omejeno količino obiskovalcev, ki se morajo držati preventivnih ukrepov, ob vstopu pa jim merijo telesno temperaturo. Po besedah direktorja pestumskega muzeja Gabriela Zuchtriegela si morajo obiskovalci ob vstopu v templje razkužiti roke, med ogledom pa nositi zaščitne maske. "Vseeno pa želimo obiskovalcem ponuditi kulturo, ki je ne bi doživeli kot omejitev, ampak možnost končne vrnitve življenja k lepoti, kulturi in svobodi," je poudaril.

Za obiskovalce, ki jih po najdišču vodi enosmerna pot, so za to priložnost razvili tudi brezplačno aplikacijo, ki jih popelje po starodavni arhitekturi, hkrati pa opozori, če se na mestu zbere preveč ljudi.

Manj obiskovalcev kot priložnost za počasni turizem prihodnosti
Zuchtriegel vidi omejeno število obiskovalcev kot priložnost: "Osredotočiti se moramo na drugačen tip turizma, drugačen odnos z obiskovalci – bolj intenziven in intimen; in kdo ve, mislim, da bi to lahko bil model za 'počasni turizem' prihodnosti."

Nekoč samoumevno, zdaj pa težko dočakano srečanje s kulturo
Prizorišče treh izjemno dobro ohranjenih dorskih templjev je v prvih dneh po odprtju sicer obiskalo skromno število ljudi, vendar pa pričakujejo porast, ko bodo z junijem v Italijo spet lahko prihajali tuji obiskovalci. "Ko dva meseca preživiš doma in ne greš nikamor ven, zares začneš ceniti svobodo odhoda na prosto," besede obiskovalke Svetlane povzema portal Art Daily. "Zaveš se, kako ves čas prelagamo stvari: 'pojdimo jutri, pojutrišnjem ali čez en mesec. Ne, zdaj je prevroče.' Ne, ne prelagajmo na pozneje, pojdimo zdaj!".

V Italiji se življenje še vedno ni popolnoma vrnilo v ustaljene tirnice. A čeprav so šole zaprte, je učiteljica Maris odprtje Pestuma izkoristila, da ga prek prenosa v živo približa svojim učencem. "Konec tedna sem izkoristila, da svoje učence, s katerimi se učimo na daljavo, popeljem na virtualni ogled. Peljala sem jih v Pestum in bili so navdušeni."

Stara grška kolonija
Pestum je bilo glavno antično grško mesto na obali Tirenskega morja v Magni Graecii (Veliki Grčiji), torej regiji v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju grški naseljenci kolonizirali od 8. stoletja pred našim štetjem dalje.

Arheološko najdišče je od leta 1998 vključeno na Unescov seznam svetovne dediščine in je najbolj znano po treh dobro ohranjenih grških templjih v dorskem redu. Postavili so jih med letoma 600 in 450 pred našim štetjem.

Grški kolonisti so naselje ustanovili pod imenom Poseidonia, današnje ime pa so mu pozneje dali Rimljani (vmes so ga osvojili še lokalni Lukanci, ki so ga poimenovali Paistos). Kot Pesto ali Pestum je mesto po koncu Rimskega imperija postalo škofija, vendar je bilo v zgodnjem srednjem veku opuščeno in je ostalo nespremenjeno ter večinoma pozabljeno do 18. stoletja, zaradi česar so antične ruševine v tako veliki meri ostale nedotaknjene.