Projekt, ki bo predvidoma trajal štiri leta, bo vodil britanski arhitekt sir David Chipperfield, čigar glavna dela vključujejo obnovo Neues Museum (Novi muzej) v Berlinu in zasnovo vzhodne stavbe v Muzeju umetnosti Saint Louis.

Chipperfield je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP dejal, da bo nova stavba obsegala 20 tisoč kvadratnih metrov, postavili pa jo bodo okoli že obstoječe neoklasične zgradbe iz 19. stoletja. Obsegala bo nove nadzemne in podzemne razstavne površine, vrtni prostor in nov vhod.

"Naš arhitekturni pristop je bil ustvariti nekakšen podstavek, ki se dviga iz obstoječe stavbe, in je torej temeljno povezan s stavbo iz 19. stoletja. Obenem pa se razvije v dobro arhitekturno delo," je dejal Chipperfield na predstavitvi v atenskem muzeju. "Izziv je seveda doseči ravnovesje med tem dvojim."

Arheološki muzej je največji v Grčiji, v njem hranijo več kot 11.000 eksponatov. Njegove dragocenosti vključujejo 3500 let staro zlato pogrebno masko, znano kot Agamemnonova maska, in mehanizem z Antikitere, napravo za sledenje soncu, luni in planetom. Večina obiskovalcev Aten daje prednost Muzeju Akropola, ki se stoji v središču mesta, zasnoval pa ga je švicarski arhitekt Bernard Tschumi. Za primerjavo, Akropola pritegne približno dva milijona ljudi na leto, kar je približno štirikrat toliko kot Narodni arheološki muzej.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis upa, da se bo s prenovo to spremenilo. "Ustvarili bomo več razstavnega prostora za odlične eksponate iz ene najpomembnejših zbirk na svetu. Danes razstavljamo manj kot deset odstotkov tega, kar imamo v skladiščih," je dejal Mitsotakis na srednem dogodku.

"Vedno me je vznemirjalo, da muzej vsako leto obišče nekaj več kot 500.000 obiskovalcev, na ogled pa je tako neverjetno bogastvo svetovne kulturne dediščine," je dejal. Chipperfield bo pri projektu v Atenah sodeloval z grškim arhitektom Alexandrosom Tombazisom, s krajinskimi arhitekti Wirtz International iz Belgije ter nemškim arhitektom in gradbenim inženirjem Wernerjem Sobekom.

Se bo Elginova zbirka naposled vrnila v Atene?
Velika Britanija in Grčija sta sicer pred kratkim zagnali nove dogovore, da bi zgladili dolgotrajen spor, pri čemer Grčija od Britanskega muzeja zahteva trajno vrnitev 2500 let starih skulptur, ki jih je iz Partenona na Akropoli na začetku 19. stoletja odstranil britanski diplomat lord Elgin, ko je bil veleposlanik v Osmanskem cesarstvu.

Muzej, skrbnik "Elginove zbirke", ki vključuje približno polovico 160-metrskega friza, ki je krasil Partenon, je vedno izključeval trajno vrnitev skulptur, češ da so bile zakonito pridobljene in zakonodaja Združenega kraljestva to preprečuje zaradi razbitja svoje zbirke.

Kiparske stvaritve, ki spadajo med vrhunce antične kiparske umetnosti, so nastale med letoma 447 pr. n. št. in 432 pr. n. št., gre pa za arhitekturno plastiko – figure, reliefe in fragmente frizov. V Atenah pa želijo dela razstaviti ob drugih eksponatih Akropolskega muzeja, ki so ga odprli leta 2009 in se morali ob tem zadovoljiti z nemalo kopijami monumentalnega friza 2500 let starega templja.