Ob spominjanju na začetek in konec druge svetovne vojne bodo težka leta osvetljevali s fotografijo, trpljenje in pogum v taboriščih bodo spomnili z likovnimi deli, ki so tam nastala. Ob 40-letnici Titove smrti se bodo vrnili v leto 1980. Marsikaj prelomnega pa se je dogajalo tudi leta 1920 – navsezadnje bo minilo sto let od koroškega plebiscita, vzpostavitvi rapalske meje in požiga narodnega doma v Trstu.

Fotoaparat in vojna
Osemdeset let začetka in 75 let konca druge svetovne vojne bodo v muzeju vzeli kot izhodišče, da obdobje svetovnega konflikta predstavijo z izbranimi podobami fotografske dediščine. Pregledna in tematsko zasnovana razstava bo ponudila vpogled v neprecenljiv del slovenske vizualne kulturne zgodovine. Fotografijam se bodo pridružila tudi likovna dela, plakati in film. S tem želijo preseči ukalupljanje fotografske podobe zgolj kot dokumentarnega odtisa kaotične realnosti.

Okvir vojne stvarnosti usmerja več izhodišč, ki jih bodo iskali prek skrbno izbranih motivov in muzejskih predmetov, ki poudarjajo in smiselno dopolnjujejo zgodovinski kontekst razstave. Razstavo Fotoaparat in vojna. Fotografije druge svetovne vojne iz zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije bodo odprli 12. marca, na ogled pa bo do 16. avgusta.

Že januarja se bodo spomnili žrtev taborišč ter njihove žalostne usode ter doživljanja predstavili s pomočjo likovnih del, ki so jih ti ustvarili v času internacije. Konec meseca se bodo tradicionalno pridružili zaznamovanju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ko bo mogoče prisluhniti preživelemu taboriščniku, ki bo predvsem z mladimi delil osebno izkušnjo tistih grozljivih let.

Februarja bodo odprli razstavo kiparja, alpinista in gorskega reševalca Marjana Keršiča – Belača, čigar stoletnico rojstva bomo zaznamovali prihodnje leto. Na ogled bo izbor fotografij na temo alpinizma in prve jugoslovanske oz. slovenske himalajske odprave leta 1960. Prihodnje leto bo 60-letnica te odprave, ki bi ga dopolnili z nekaj predmeti in kipi iz muzejskih zbirk in iz zasebne zbirke Marjete Keršič Svetel.

Aprila bo minilo 40 let od smrti jugoslovanskega voditelja Josipa Broza - Tita. Razstava, ki jo bodo ob tej priložnosti odprli, želi z različnih vidikov predstaviti zadnje leto njegovega življenja, s posebnim poudarkom na letu 1980, ki jih je preživel na zdravljenju v Univerzitetnem Kliničnem centru v Ljubljani.

Aprila bodo na Ljubljanskem gradu odprli razstavo portretne fotografije iz Fonda Vlastje Simončiča. Življenjska pot mednarodno priznanega mojstra fotografije, enega izmed začetnikov slovenske novinarske in reportažne, gledališke, medicinske in eksperimentalne fotografije, neustavljivega fotografskega pedagoga, organizatorja fotografskih razstav in publicista ter sooblikovalca podobe sodobne slovenske fotografije, je bila v mnogočem posebna. V primežu druge svetovne vojne in usodnih odločitev, ki so zaznamovale njegovo poklicno pot, je Vladimir Simončič Vlastja tudi osebnost, ki zahteva pozornost. Njegove fotografije pripovedujejo zgodbe vsakdanjega življenja desetletja po drugi svetovni vojni, ko je bil Vlastja kot fotoreporter med leti 1946 in 1956 zaposlen pri Slovenskem Poročevalcu ter objavljal reportaže predvsem v povojni ilustrirani reviji Tovariš. Na zgoščeni tematski razstavi njegove portretne fotografije znanih in manj znanih posameznikov povojnega časa, s pomočjo odtisnjene podobe na negativu, iščemo njihove zgodbe in usode.

Konec velike vojne, začetek dolgega desetletja
Julija se bodo posvetili letu 1920. To je bil začetek desetletja, ki je marsikaj spremenilo. Razpad Avstro-Ogrske monarhije ob koncu prve svetovne vojne in nastanek novih držav, med njimi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je s spremembami državnih meja in številnimi vojnimi posledicami, usodno vplival na vsakdanje življenje evropskih prebivalcev. Leto 1920 je z določili mirovnih konferenc prineslo nove državne meje in zaostrene težave narodnim manjšinam, ki so ostale zunaj okvirov matičnih držav. Spomin na vojno, komemoracije za žrtvami in vojne travme so se mešali z naraščajočim političnim radikalizmom in optimizmom porajajočega se novega življenja, značilnih za dvajseta leta 20. stoletja. Vojna, ki naj bi končala vse vojne, je skupaj s posledicami mirovnih sporazumov evropskim prebivalcem prinesla številne nove probleme. Na razstavi bodo posebno pozornost namenili zbranemu muzejskemu gradivu, vezanemu na koroški plebiscit, rapalsko mejo, požig narodnega doma v Trstu in drobcem iz vsakdanjega življenja v Kraljevini SHS pred stotimi leti.

Septembra bodo v muzeju odprli tematsko razstavo nagrajenca Prešernovega sklada fotografa Toneta Stojka in predstavili njegovo več kot petdesetletno dokumentiranje demonstracij. Od prvih črno-belih fotografij, ki jih je posnel v prelomnem, študentskem letu 1968 do aktualnih, barvnih, digitalnih fotografij demonstracij 21. stoletja, ki jih vestno beleži še danes. Razstavni projekt bo časovni sprehod po več kot 50 letih slovenske, jugoslovanske, tudi evropske zgodovine, ki s fotografskim prikazom različnih oblik odpora, odlično dopolnjuje in nadgrajuje vsebine s stalne razstave Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Postavitev z naslovom Naša jeza je brezmejna. Demonstracije 1968–2020 skozi objektiv fotografa Toneta Stojka bo na ogled od 17. septembra do 8. februarja 2021.

Leto se bo sklenilo s spominom na plebiscit o samostojni in neodvisni Sloveniji, od katerega bo minilo 30 let. Osvetlili ga bodo z razstavo Plebiscit 1990.