Protestniki so avgusta vdrli v palačo Ganabhaban, rezidenco predsednice vlade Šejk Hasina, ki je po odstopu pobegnila v Indijo. Foto: Reuters
Protestniki so avgusta vdrli v palačo Ganabhaban, rezidenco predsednice vlade Šejk Hasina, ki je po odstopu pobegnila v Indijo. Foto: Reuters

Razkošna palača, v kateri je delovala nekdanja premierka Bangladeša Šejk Hasina, bo postala muzej v čast revoluciji, ki jo je odstavila, je sporočila začasna vlada Bangladeša, ki jo vodi Muhamad Junus. "Muzej bo ohranjal spomine na nepravično vodenje in jezo ljudi, ko so jo odstranili z oblasti," je v ponedeljek dejal Nobelov nagrajenec za mir Junus, ko si je ogledal poškodovano palačo Ganabhaban, nekdanjo uradno rezidenco predsednice vlade.

Novi muzej revolucije so poimenovali Spominski muzej julijske vstaje, vključeval pa bo tudi repliko t. i. hiše ogledal, zloglasnega centra za pridržanje, v katerem zaporniki niso smeli videti nikogar drugega razen sebe in so bili posledično zaprti v samicah. "Replika hiše ogledal bo obiskovalce spominjala na mučenje tajnih zapornikov," je dejal Junus. Gradnja muzeja se bo začela predvidoma decembra.

Bangladeško sodišče je izdalo nalog za aretacijo nekdanje premierke Šejk Hasine in še 45 oseb, povezanih z njeno stranko Liga Avami. Foto: Reuters
Bangladeško sodišče je izdalo nalog za aretacijo nekdanje premierke Šejk Hasine in še 45 oseb, povezanih z njeno stranko Liga Avami. Foto: Reuters

Ko je Hasina pobegnila, je več deset tisoč protivladnih protestnikov vdrlo v njeno rezidenco, ki je veljala kot simbol represije. Stene palače, ki so bile v kaosu po pobegu Hasine izropane in poškodovane, so popisane z grafiti, ki obsojajo njen padli režim. Med dvodnevnimi protesti je bil izropan tudi muzej na domu Hasininega očeta, prvega bangladeškega predsednika Šejka Mudžibir Rašmana.

Šejk Hasina je svojo politično kariero začela kot prodemokratska ikona, vendar je po 20 letih izmenične vladavine s Kaledo Zio, vodjo Bangladeške nacionalistične stranke (BNP), pokazala tudi svojo avtoritarno držo, saj je pod njeno vladavino naraslo število politično motiviranih aretacij, izginotij, zunajsodnih pobojev in drugih zlorab oblasti. Na študentsko vstajo in množične proteste, ki so se začeli konec junija, so se bangladeške vojaške in policijske sile odzvale z nasiljem, zaradi katerega je umrlo več kot 300 ljudi, aretiranih pa jih je bilo najmanj 11.000. Bangladeško sodišče je ta mesec tudi izdalo nalog za aretacijo nekdanje premierke.