Za javnost bosta s tem odprta celotno zgornje nadstropje grajske bastije in končana postavitev Galerije evropske kreativnosti, ki so jo začeli v letu 2011. "V njej predstavljamo tisto muzejsko gradivo, ki se uvršča v dediščinsko zakladnico širšega evropskega prostora," je na novinarski konferenci povedala avtorica razstave in direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjana Koren.

Izbranim predmetom iz zbirk slikarstva, kiparstva in oblačilne kulture se tako zdaj pridružuje še izbrano historično pohištvo. To je na razstavi razvrščeno po osnovnih krasilnih tehnikah. "Nekatere tehnike okraševanja izvirajo celo iz prazgodovine in se niso kaj dosti spremenile. Osnovna tehnologija še vedno deluje," je navedla Mirjana Koren.

Razstava je opremljena z zasloni na dotik, ki omogočajo obiskovalcem poglobljeno seznanitev s tehnikami krašenja, načrtovalci, izvajalci, naročniki, stavbami, iz katerih pohištvo izvira, načini pridobitev za muzej in drugimi informacijami. "S primeri iz Avstrije, Nemčije, Švice, Nizozemske, Anglije in ZDA naše pohištvo umešča v mednarodni prostor," izpostavljajo v muzeju.

Kot mesto s hišami in ulicami

Arhitekturno je razstava zasnovana kot mesto s hišami, ulicami, ulično razsvetljavo in plakati na pročeljih hiš. Štiri velike vitrine s pohištvom simbolično predstavljajo štiri mizarske hiše v Mariboru, v katerih se je izdelovalo pohištvo za aristokracijo, bogate meščane in cerkvene naročnike.

Prostori lepega so plod dolgoletnega raziskovalnega dela Mirjane Koren, ki s tem zaokroža z oglednim depojem v Kinu Partizan začeto predstavljanje zbirke pohištva Pokrajinskega muzeja Maribor.

Likovna dela osnovnošolcev, razstave na temo vina ...

Čez dva tedna bodo v tem muzeju, ki ima sedež v mariborskem gradu, odprli tudi občasno razstavo likovnih del osnovnošolcev, ki letos ustvarjajo na temo javnih spomenikov. Tradicionalni mesec mode pa poteka le v spletni obliki.

Za junij med drugim napovedujejo odprtje muzejske kavarne in občasne razstave na temo vina, s katero se pridružujejo nacionalnemu projektu Evropske gastronomske regije.

Kriza, ki je nastopila zaradi epidemije covida-19, je muzej po besedah Korenove utrdila v prepričanju, da morajo iskati vedno nove vrednosti muzejskega gradiva. "Ne gre samo za materialne in kulturno-identitetne vrednosti, gre za to, na kakšen način ta dediščina komunicira z ljudmi, kaj imajo ljudje od nje. Mi se že več kot desetletje trudimo, da je vse naše početje v tem muzeju tako, da spodbujamo ustvarjalnost tistih, ki pridejo k nam in to dediščino vidijo. Na eni strani s tem krepimo ustvarjalni potencial naše skupnosti, na drugi strani pa damo dediščini trajno vrednost," je dejala.