Tudi zato so v stroki toliko bolj dobrodošle konference, kakršna te dni poteka v organizaciji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Društva restavratorjev Slovenije v Narodni galeriji v Ljubljani ter na ključnih terenskih ogledih v preteklosti restavriranih oltarjev.
Na mednarodni konferenci sodelujejo številni tuji strokovnjaki, velika udeležba pa potrjuje, kako pomembno je preveriti trenutno stanje tega področja.
Lesena plastika ima v cerkvah velik pomen in je zato že stoletja predmet pogostih preslikav, predelav in restavratorskih posegov. Na konferenci, ki se je začela v ponedeljek in bo trajala do jutri, domači in tuji strokovnjaki, ki imajo za seboj dolgoletne izkušnje z delom na polikromirani leseni plastiki, na predavanjih predstavljajo konservatorsko-restavratorske posege na primerih lesene plastike iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije in Belgije.
Posebej pomembno je preventivno konserviranje
Na konferenci predstavljajo problematike, s katerimi se srečujejo tako konservatorji in restavratorki kot naročniki. Na različnih primerih osvetljujejo sodobne konservatorsko-restavratorske pristope ob upoštevanju, da je predmet še vedno v uporabi pri cerkvenem obredu. Predavatelji predstavljajo pretekle in sedanje konservatorsko-restavratorske pristope ter težave, s katerimi se pri predmetih, ki so bili v preteklosti restavrirani, srečujejo danes. Govorijo tudi o preventivnem konserviranju, ki je izredno pomembno pri ohranjanju lesene opreme v cerkvah.
Kot je v uvodnem nagovoru dejala mag. Martina Lesar Kikelj, vodja Restavratorskega centra na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je konferenca priložnost za pregled trenutnega stanja tega področja tako pri nas kot v tujini.
Kot pravi, je oddelek za les na Restavratorskem centru izjemno kompleksno zastavljen in pokriva marsikatera področja. Poleg samega restavriranja polikromirane plastike so na oddelku v preteklosti pionirsko vzpostavili več novosti, ki so čez leta obstale in se nadgrajevale, ob tem omenja uvajanje 3D posnetkov, ki so v veliki meri obvarovali original pred invazivnimi posegi. Gre za pristop, ki je postal osnova tudi za ostala področja. Med novostmi, ki so bile uvedene v preteklosti, je tudi danes uveljavljeno zaplinjevanje lesenih predmetov z metodo zaplinjevanja z argonom, pozneje pa z anoximetodo, ki je postala stalnica oddelka za les. Tovrstne pristope je uvajala vodja oddelka mag, Nuška Kambič Dolenec skupaj s sodelavci. Martina Lesar Kikelj je omenila tudi pionirski pristop pri obravnavi velikih lesenih skulptur na prostem, tudi formo vivo, kjer so na oddelku za les orali ledino in z novimi pristopi vpeljali določene rešitve, ki so ključne pri postavljanju smernic na tem področju.
Konservirati, ne restavrirati
Pristopi k restavriranju polikromirane plastike so bili skozi obdobja zelo različni, poleg tega v različnih državah k temu drugače pristopajo. Obnove tovrstne dediščine mnogokrat potekajo nestrokovno in na škodo dediščine. Ob tem je Lesar Kikelj spomnila, da mora kljub raznolikosti pristope voditi ena od ključnih usmeritev, ki jo je postavil za vsa področja že Alois Riegel: Konservirati, ne restavrirati.
Takšne konference lahko tlakujejo pot za razvoj stroke v prihodnje, podobno kot se je pred leti zgodilo na področju stenskih poslikav, kjer so od začetnih konferenc, simpozijev, delavnic, pomembno izpopolnili vedenje stroke in dosegli številne referenčne rezultate.
Pobudo za mednarodno konferenco je dala konservatorka-restavratorka Saša Dolinšek, ki je tudi gonilna sila novonastale Delovne skupine za leseno opremo na ZVKDS, ki izdeluje seznam ogrožene dediščine in oblikuje načelna izhodišča za konservatorske-restavratorske posege na leseni opremi iz cerkva, z upoštevanjem sodobnih strokovnih usmeritev. Na konferenci pa poleg Saše Dolinšek in organizacijskega odbora (dr. Mateja Neža Sitar, dr. Simona Menoni Muršič, dr. Ana Krevelj, dr. Robert Peskar, Matevž Remškar) kot predavatelji sodelujejo še Elena Holzhausen, Giuseppina Perusini, dr. Ksenija Škarić, mag. Ulrike Palm, dr. Emmanuelle Mercier, mag. Marjolijn Debulpaep, Rupert Karbacher, dr. Robert Peskar, Matevž Remškar in Frančiška Oražem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje