Razlog za obravnavo je projekt nominacije del arhitekta Jožeta Plečnika za Unescov seznam svetovne dediščine. Mestni svet je prejel predlog za potrditev omenjenih načrtov zaradi projekta nominacije Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne dediščine, in sicer za tiste enote, ki so v lasti občine. Načrti upravljanja so bili sicer sprejeti tudi za vse druge enote, ki so del nominacije in so v lasti drugih pravnih oseb (Republika Slovenija in RKC), so dodali na občini.

Dokumentacijo za nominacijo Plečnikovih del na Unescov seznam pripravlja skupina strokovnjakov pod okriljem ministrstva za kulturo. V procesu priprave nominacije se vzpostavlja dvostopenjski način upravljanja po Unescovih smernicah, ki temelji na sodelovanju med skupnim upravljavcem in posameznimi upravljavci nominiranih Plečnikovih del za Unescov seznam, piše v gradivih za sejo mestnega sveta.

Kot je še zapisano, so načrti upravljanja posameznih spomenikov ali spomeniških območij izvedeni vzporedno z nastajajočim skupnim načrtom upravljanja in pripravo nominacije. Po vsebini obsegajo upravljanje in varovanje fizične substance spomenikov ter upravljanje in nadzorovanje obiska, kjer je to smiselno. Skupni upravljavec – ta je že določen v nominacijskem dosjeju, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo, in sicer je to Muzej za arhitekturo in oblikovanje – pa bo zadolžen za mehke vsebine in koordinacijo med posamezni upravljavci. Načrti upravljanja so pripravljeni za obdobje 2020–2025, del načrtov so tudi akcijski načrti za omenjeno obdobje.

Od Kongresnega trga do Trnovskega mostu
Plečnikova zelena promenada se začne pri Kongresnem trgu, nato pa vodi proti jugu po Vegovi ulici, po Trgu francoske revolucije, kjer se v južni smeri nadaljuje po Emonski cesti do križišča z Zoisovo cesto in sklene s Trnovskim mostom pred trnovsko cerkvijo. Sodeč po regulacijskih načrtih segajo začetki urejanja promenade v leto 1928, ko je Plečnik načrtoval ureditvene zasnove, po katerih je ulični prostor dobil celostno podobo. Dejansko so začeli prostor urejati leto pozneje. Najprej je bil urejen Trg francoske revolucije. Leta 1931 so prenovili stavbo Glasbene matice in pred njo uredili park. Vegova ulica je sklenjeno podobo dobila deset let pozneje z dograditvijo Narodne in univerzitetne knjižnice. Kongresni trg s parkom Zvezda je bil po Plečnikovi zasnovi urejen med letoma 1928 in 1932, Trnovski most pa je bil po arhitektovih načrtih zgrajen med letoma 1929 in 1932.

Sorodna novica Foto: Zgodbe, ki so se dogajale na Kongresnem trgu

Kot piše v gradivih za sejo mestnega sveta, so Plečnikove ureditve po večini stare več kot 80 let in so v večini primerov dobro ohranjene in vzdrževane. Obnove ureditev pa kontinuirano potekajo od 70. let prejšnjega stoletja.

Povezava reke z mestom
Promenada ob nabrežjih mostov Ljubljanice vključuje Trnovski pristan, Čevljarski most in Tromostovje. Regulacijska dela na Ljubljanici so se začela že pred prvo svetovno vojno z namenom zmanjšanja poplavne ogroženosti, med obema vojnama pa se je urejanja lotil Plečnik in v 30. letih 20. stoletja zgradil ali preuredil mostove in nabrežje Ljubljanice. Njegova ambicija je bila reko kot osnovni motiv povezati z mestom.

Leta 1930 je bil uresničen Trnovski pristan, v sklopu prenove obrežij Ljubljanice je bil nato v letih 2007, 2008 in 2009 prenovljen na odseku med Gradaško ulico in Opekarsko cesto. Čevljarski most je bil zgrajen v letih 1931–1932 in nato obnovljen v 90. letih. Tromostovje sestavljajo trije mostovi – najstarejši je osrednji. Obstoječemu kamnitemu mostu iz leta 1842 je namreč Plečnik na levi in desni dodal še po en most oziroma brv. V letih 1991 in 1992 je bilo Tromostovje v celoti obnovljeno.

Stele in Plečnik rešita del zidu, ki je varoval Emono
Južno stranico obzidja nekdanje Emone, ki ji danes pravimo Rimski zid, je na začetku 20. stoletja izkopal in restavriral kustos Deželnega muzeja Walter Schmid. Zaradi širitve mesta so zid nato v 20. stoletju mestni svetniki predvideli za rušenje, proti čemur pa se je zavzel konservator France Stele. Načrte za ohranitev in današnjo prezentacijo pa je izdelal Plečnik. V 30. letih je bil arheološki park po njegovih načrtih tudi urejen.

Rimski zid potreben celovite obnove
Danes je Rimski zid na Mirju kot arheološki spomenik del načrta upravljanja Arheološkega parka Emona. Lastnika spomenika sta MOL in Univerza v Ljubljani – Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, spomenik pa upravljajo Muzeji in galerije mesta Ljubljane. Iz gradiv za sejo mestnega sveta je razvidno, da je potrebna temeljita obnova zidu v celoti. Začetek obnovitvenih del pa otežuje to, da ima Rimski zid dva lastnika. V akcijskem načrtu je zato predviden tudi postopek prenosa lastništva zahodnega dela Rimskega zidu na ljubljansko občino.