Slovenski etnografski muzej bo 60. obletnico Muzeja neevropskih kultur v Goričanah proslavil z dvema razstavama. Razstava avtorjev Marka Freliha in Tine Palaić Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti se posveča povezavam med slovenskim prostorom in državami svetovnega Juga v obdobju po drugi svetovni vojni, medtem ko razstava Popotovanja spominov preko krajin Alžirije v 60. letih 20. stoletja retrospektivno portretira v veliki meri še neokrnjeno naravo in nekatere tradicije, so v sporočilu za javnost navedli besede avtorice razstave Nine Zdravič. "Razstavi, zasnovani ob obeležitvi obletnice vzpostavitve muzeja v Goričanah, povezuje rdeča nit obdobja neuvrščenosti, mednarodnih strokovnih sodelovanj, spominov in osebne zgodbe", so zapisali.

Prepletenost svetov: sodelovanje neuvrščenih na področju kulture
"Vrhunec povezav med slovenskim prostorom in državami globalnega juga sega v obdobje po drugi svetovni vojni, ki ga je zaznamovalo tudi gibanje neuvrščenih. Gibanje je povezalo številne po drugi svetovni vojni nastale neodvisne države s kolonialno preteklostjo. Med državami ustanoviteljicami gibanja je bila tudi Jugoslavija, ki je poleg političnega sodelovanja razvijala sodelovanje z državami v razvoju tudi na ekonomskem, znanstveno-tehničnem, kulturnem in izobraževalnem področju," so zapisali v SEM-u.

Palaić, soavtorica in kustosinja razstave, je v izjavi poudarila tesno sodelovanje držav znotraj gibanja, tudi na področju kulture in kulturne dediščine. "Bili sta pomembna podlaga za zahteve po osamosvojitvi, hkrati pa so s svojimi dolgimi kulturnimi tradicijami nekdanje kolonije utrjevale svoje novo mesto v globalnem sistemu. Z razstavo osvetljujemo le delček mednarodnega sodelovanja in izmenjav na kulturnem področju, v katere je bila vpeta tudi socialistična Jugoslavija in ki so vsem vpletenim pomembno razširjala obzorja in perspektive."

Obujajo razstavno dejavnost Muzeja neevropskih kultur in zgodbo treh kustodinj
Muzej neevropskih kultur je bil prva jugoslovanska ustanova, namenjena zbiranju in razstavljanju izključno zunajevropskih etnoloških predmetov in je deloval med letoma 1964 in 2001 kot dislocirana enota Slovenskega etnografskega muzeja v baročnem dvorcu Goričane pri Medvodah. V muzeju so pripravili več kot osemdeset razstav, skoraj polovica jih je gostovala iz držav v razvoju. Mnogim obiskovalcem je muzej predstavljal okno v svet ter jim približal druge celine in načine življenja različnih ljudstev.

Z avtorskimi in gostujočimi razstavami so najpogosteje poudarjali pomen narodnoosvobodilnega boja kot povezovalni element z narodi z drugih celin, izpostavljali politiko neuvrščenosti, zagovarjali protikolonializem, prispevali h krepitvi nacionalne identitete s poudarjanjem vloge slovenskih zbiralcev, prav tako pa prispevali k eksotizaciji Drugega. Takratno zamišljanje Drugega v slovenskem prostoru je predstavljeno s pomočjo fotografskega gradiva z razstav, razstavnih katalogov in plakatov ter izsekov iz časopisov in publikacij, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Na drugi strani pa razstava z zgodbami treh kustodinj, ki so kot muzejske strokovnjakinje z afriško celino vzpostavile posebne vezi, razkriva strokovne izmenjave med neuvrščenimi državami. Zgodbe treh žensk povezuje njihovo prizadevanje za razvijanje znanstvenega in muzejskega dela, povezanega z afriško celino. Pavla Štrukelj, kustodinja v Muzeju neevropskih kultur, je priredila vrsto avtorskih in gostujočih razstav iz številnih afriških držav, mnoge je tudi službeno in zasebno obiskala. Bernarda Perc, kustodinja v Pokrajinskem muzeju na Ptuju, je študirala v Egiptu in Münchnu in si kot prva slovenska egiptologinja prizadevala za razvoj te vede v Sloveniji. Štefka Cobelj, direktorica Pokrajinskega muzeja na Ptuju, pa je po svoji upokojitvi kot svetovalka za muzejsko dejavnost razvijala muzealstvo v Somaliji, obiskala pa je tudi številne druge afriške države.

Potovanje spominov preko krajin Alžirije: razstavna pripoved
Druga razstava pa se posveča bolj osebni zgodovini, retrospektivnemu portretu Alžirije iz časa gibanja neuvrščenih in "prikliče poti, pokrajine, puščavo, podeželje in poglede na raznoliko alžirsko kulturno krajino iz 60. let prejšnjega stoletja," je zapisala avtorica in kustosinja Nina Zdravič. "To so le utrinki spominjanja na ta čas v Alžiriji, zlasti na številna družinska potovanja, in drobci pričevanj o bogastvu naravne in kulturne dediščine te severno afriške države, ki prosevajo v sedanjost. Hkrati je razstava neke vrste zrcalni portret – nasprotni tok ideji o tem obdobju v tej državi, ki je takrat gradila svojo neodvisnost. Osamosvojitev Alžirije leta 1962, ki je sledila sedemletni vojni za neodvisnost, je predstavljala za to državo zgodovinsko prelomnico z otipljivimi znamenji prehoda izpod evropske kolonialne vladavine in njenimi posledicami," je zapisala Zdravič.

Alžirija se je v prvih letih neodvisnosti spoprijemala s pomanjkanjem strokovnjakov, znanj in ustrezne infrastrukture ter jih kot država v razvoju reševala s podporo in z zavezništvom držav gibanja neuvrščenih. Z njimi je sodelovala in razvila uspešno mednarodno "tehnično kooperacijo", ki je spodbujala prenos znanja, gospodarski in socialni napredek, predvsem z nekdanjo SFR Jugoslavijo, katere del je bila tedaj Slovenija. V okviru tega sodelovanja je bil avtoričin oče, zdravnik Franjo Zdravič, specialist za plastično in rekonstruktivno kirurgijo, leta 1962 imenovan na večletno medicinsko misijo v Alžiru. Drugi družinski člani so se mu pridružili leta 1963 in tam ostali štiri leta, do 1967.

Na razstavi je predstavljena manjša zbirka umetnostnih obrti Berberov (nakit, preproge, lončene in bakrene posode), ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju severnoafriške kulture, njenih tradicij in simbolov ter so zanimive zaradi geometrijskih vzorcev, likov, trikotnikov, rozet, rombov, krogov, črt, pik. Dekorativni motivi na nakitu, preprogah, keramiki kažejo na bogato ustvarjalnost in so likovna interpretacija filozofskih razlag sveta, življenja, ver ter misticizma. Predmeti so bili zbirani na družinskih potovanjih po Alžiriji.

Prizore narave alžirskih pokrajin na razstavi prikazuje video s fotografijami iz obsežnega družinskega arhiva starih diapozitivov in negativov, ki ga je izdelal filmski ustvarjalec Andrej Zdravič. Razstava razkriva tudi manjšo zbirko izvirnih črno-belih umetniških fotografij alžirske puščave, ki jih je leta 1965 posnel priznani alžirski mojster fotografije Abdeslam Khelil iz mesta Ouargle v oazi Sahare in jih podaril očetu avtorice.

Razstavi bosta na ogled do 8. septembra letos v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.