Razbeljen pepel in kamenje sta takrat zasula prebivalce Pompejev in južneje ležečega Herkulaneja (Herculaneum). Stoteri njegovi prebivalci so se pred stihijo sicer zatekli na obalni predel mesta, vendar je večini njih zaradi tolikšnega povišanja temperature krvi razneslo lobanje.

Možgani mladeniča, ki je prespal uničujoč vulkanski izbruh?
Le nekaj prebivalcev je ostalo v mestu. Eden od njih je bil tudi okoli 20-letni mladenič, ki je po predvidevanju arheologov umrl med spanjem na leseni postelji, obrnjen z obrazom navzdol. Skoraj dve tisočletji po tem vulkanskem izbruhu nova študija, objavljena v reviji Plos One, prinaša nove dokaze, ki kažejo, da so delci nenavadne črne snovi, pridobljeni iz posmrtnih ostankov mladeniča, res ostanki njegovih možganov.

Raziskovalci so z vrstično elektronsko mikroskopijo v vzorcu identificirali drobne sferične in cevaste strukture, podobne nevronom ali možganskim celicam, navaja portal Live Science.

Pred več desetletji odkriti ostanki
Tudi sicer dobro ohranjeno telo mladeniča so arheologi odkrili v 60. letih preteklega stoletja. Vendar je šele leta 2018 forenzični antropolog z neapeljske univerze Federico II in glavni avtor študije Pier Paolo Petrone med pregledom telesa odkril presenetljive arheološke dokaze. Šlo je za koščke steklenega materiala, ki so štrleli iz lobanje. Kot je Petrone takrat povedal za CNN, je odkriti material spominjal na obsidian, torej na vulkansko steklo, ki nastane, če se lava ohlaja tako hitro, da ne more kristalizirati.

Skozi nadaljnje raziskovanje je Petrone s sodelavci ugotovil, da so drobci videti kot delci starodavne možganske snovi, ki so ostekleneli zaradi izredne vročine vulkanskega izbruha. Raziskovalci so svojo teorijo objavili letos v New England Journal of Medicine in opozorili, da je vzorec vseboval veliko beljakovin, ki jih običajno najdemo v človeških možganih. Nove ugotovitve potrjujejo predvidevanje znanstvene ekipe in ponujajo edinstven vpogled v tisto, kar so v reviji označili za "verjetno najbolj znan arheološki primerek izjemno dobro ohranjenega" možganskega tkiva.

Dogajanje med najslavnejšim izbruhom Vezuva in po njem
"Poskusi se nadaljujejo na več raziskovalnih področjih. Podatki in informacije, ki jih pridobivamo, nam bodo omogočili, da razjasnimo druge in novejše vidike tega, kar se je zgodilo pred 2000 leti med najslavnejšim izbruhom Vezuva," je dejal Petrone za francosko tiskovno agencijo AFP.

Glede na beljakovine in strukturo celic, ki so jih odkrili v osteklenelih ostankih, raziskovalci menijo, da gre ne le za del mladeničevih možganov, temveč tudi hrbtenjače. Avtorji nadalje domnevajo, da je "pretvorba človeškega tkiva v steklo rezultat nenadne izpostavljenosti žgočemu vulkanskemu pepelu in sočasnemu hitremu padcu temperature". Petrone in njegova ekipa menijo, da je val vročega vulkanskega pepela, ki se je spustil na Herkulanej, "zamrznil" žrtvine nevronske strukture. Nagla naknadna ohladitev pa je to človeško tkivo spremenila v stekleno materijo.

Vročina, ki je presegla tudi 500 stopinj Celzija
Vulkanolog z rimske univerze Roma Tre in soavtor študije Guido Giordano je za CNN povedal, da v bližini posmrtnih ostankov dotičnega nesrečneža odkrit ožgan les nakazuje, da je eksplozija Vezuva sežgala mesto, ki je med nesrečo doseglo temperaturo tudi več kot 500 stopinj Celzija. Kot je še dodal, je odkritje struktur možganskih celic "popolnoma brez primere" pri preučevanju te regije. "To odpira prostor za študije teh starodavnih ljudi, ki še nikoli niso bile mogoče," je še dodal Giordano.