Mozaik, ki se razprostira na 84 kvadratnih metrih, se je skrival pod samo 50 centimetri rahle zemlje na območju vasi Salkaya v turški pokrajini Elâzığ. Mehmet Emin Sualp je po nakupu zemljišča začel aprila 2023 kopati luknje za sadike češenj, ob tem pa je naletel na mozaik. O svoji najdbi je obvestil državni arheološki in etnografski muzej v mestu Elazığ, pod nadzorom katerega so nato zagnali izkopavanja, piše Art News.

Človekova prisotnost "skrita" v pasjih ovratnicah
Po besedah arheologa in vodje izkopavanj Emreja Çayırja je odkriti mozaik "prvi te vrste, ki se je ohranil do danes kot celota z upodobitvami živali, ki jih je bilo nekoč vse najti tukaj. Nemara obstajajo večji mozaiki drugje v Turčiji, vendar so sestavljeni iz geometrijskih vzorcev ali mitoloških zadev".

Na mozaiku se vzdolž osi sever-jug zvrsti niz prizorov živali med lovom. Lev zasleduje gorsko kozo, jelen beži pred medvedom, redki anatolski leopard grize v nojev vrat, hrti z ovratnicami so v kot stisnili divjega prašiča. Nadalje so upodobljeni tudi fazani, race, gosi in jerebice, ki počivajo ob brstečih vrtnicah ali pod drevesi granatnega jabolka, ki živalim nudijo oddih med lovom, ki se odvija po celotnem pravokotniku kot "v izrazu večnega cikla narave", je še dejal vodja izkopavanj. "Lev in medved predstavljata avtoriteto v rimski tradiciji, upodobitev lovskih psov pa nas opominja, da so ljudje del prehranjevalne verige, kaže, kako so obrtniki uporabili metaforo, da bi posredovali te ideje," je pojasnil.

Mozaik čez stoletja pokrit z zoglenelim ostrešjem
Mozaik se je skrival pod zemljo in ostanki zoglenelega ostrešja, čemur Çayır pripisuje zaslugo, da so delci mozaika tako dolgo ostali na svojem mestu. Konzervatorji so šele nedavno končali z odstranjevanjem zemlje in ostankov ostrešja. Površinska raziskava je na 600 kvadratnih metrih pokazala številne zgradbe, vključno s kopališčem in nekaj, kar je morda bila bogoslužna hiša. Številni zidaki zgradb so bili čez stoletja premaknjeni, s čimer se je ustvarilo meje med pšeničnimi polji, ki zdaj prekrivajo griči. Arheologi so odkrili tudi bazaltno cesto, namakalni kanal in predel, ki je bil najverjetneje namenjen tlačenju grozdja z nogami za proizvodnjo soka ali vina. Mozaik so pred prihodom zime prekrili z začasno zaščito.

Med drugim so odkrili kovance, ki izvirajo iz poznega rimskega oz. zgodnjega bizantinskega obdobja. Tudi na podlagi tega odkritja arheologi sklepajo, da je bil kraj naseljen pred 1600 do 1700 leti. A keramični drobci, ki so se skrivali dva metra pod površjem, nakazujejo, da je naselje tukaj nemara obstajalo že prej. Lahko bi šlo za naselbino kmetovalcev ali pa postojanko blizu nestanovitne meje Rima s sasanidskim cesarstvom starodavnega Irana.

Bogat mozaik v službi izkazovanja moči
Vodja izkopavanj ocenjuje, da je mozaik služil tudi kot "izraz moči" in je nemara krasil sprejemno sobo ali jedilnico v rezidenci rimskega uradnika, preden je območje sčasoma padlo pod perzijsko oblast. Floro in favno na mozaiku uokvirjajo geometrijski motivi, ki nežno prehajajo v glavne prizore. Senčenje na živalih razkriva napete mišice ali zasenčeno zadnjo taco. Celotni mozaik pa je prepreden z množico detajlov rož in ptic, kar po mnenju arheologov nakazuje, da so prišli v ta oddaljeni konec imperija mozaik izdelat visoko usposobljeni izdelovalci.

Oblasti se za zdaj še niso odločile, ali naj mozaik prestavijo v državni muzej ali pa naj ga pustijo tam in na njegovi lokaciji zgradijo kompleks. Po besedah guvernerja pokrajine Elazığ Numana Hatipoğluja bodo odločitev sprejeli na podlagi tega, katere artefakte bodo še odkrili.