Kopališče je ekipa arheologov odkrila v okviru izkopavanj na ulici Via di Nola v četrti Regio IX, ki je bila pred usodnim izbruhom Vezuva leta 79 premožnejši del mesta Pompeji. Domače toplice so največji tovrstni primerek kopališč, ki so jih doslej odkopali v tem arheološkem parku.
Dom je bil za stare Rimljane tudi prostor predstav in umetnosti
Toplice so bile povezane z razkošno dvorano za bankete, ki je okrašena s freskami s prizori iz trojanske vojne. To ogromno jedilnico so arheologi izkopali lani in že takrat ugotovili, da so v domu pripadnika pompejske elite. Dvorano je uporabljal kot nekakšen oder, na katerem je uprizarjal svojo predstavo družbenega statusa in moči, morda celo nabiral politično podporo za svojo kandidaturo na volitvah.
"To je lep primer tega, kako se je domus starih Rimljanov uporabljal za razstavišče in gledališko prizorišče – lastnik je organiziral prireditve, da je pridobival glasove ali pa vsaj naklonjenost in podporo izbranih gostov," je pojasnil direktor arheološkega parka Gabriel Zuchtriegel.
Kopališki del stavbe je lahko sprejel do 30 kopalcev, ki so se presedali med tremi bazeni: prvi je bil caldarium (z vročo vodo), naslednji tepidarium (z mlačno vodo) in na koncu frigidarium (z mrzlo vodo). Še posebej razkošna in lepo okrašena je bila "hladna soba", ki je bila odprta na dvorišče s stebriščem.
Domače toplice so bile verjetno namenjene temu, da so se gostje po razkošnem banketu v njih sprostili in si odpočili od gostije. "Vse je bilo podrejeno uprizarjanju "šova", ki je imel v središču lastnika hiše samega," je prepričan Zuchtriegel.
Dvorani za bankete arheologi pravijo "črna soba", ker so tako pobarvane njene stene – v črnino so jih ovili že lastniki, ker so na ta način skrili črne madeže, ki bi na stenah nastajali zaradi saj od prižganih oljenk. Pa še nekaj so s tem dosegli – v svetlobi migetajočih svetilk so svetle podobe na temnih stenah bolj zažarele in optično "izstopile" iz sten. V tej sobi so poslikave z mitološkimi prizori – identificirati se da na primer prvo srečanje Helene in trojanskega princa Parisa.
Soba vodi na dvorišče, od koder se je po dolgem stopnišču dalo priti v prvo nadstropje vile. Na obokih stopnišča so arheologi razbrali risbo dveh parov gladiatorjev in "orjaški stiliziran falus".
Pompeji počasi razkrivajo svoje skrivnosti
Izkopavanja v pompejski četrti Regio IX so se začela februarja 2023 in od takrat obrodila bogate sadove: med drugim zdaj v Pompejih poznamo dom, ki je imel v zadnjem delu hiše majhno pekarno, v kateri so, tako vsaj sklepajo arheologi, ujeti sužnji pod prisilo pekli kruh.
Usodno leto za naselja pod Vezuvom
Pompeje je leta 79 doletela usodna tragedija, ko je ob izbruhu bližnjega ognjenika Vezuva pepel pod seboj pokopal celotno naselbino, njeno prebivalstvo in tudi okoliška naselja. To je pomenilo njihov konec, pod plastmi pa se je zato toliko bolje ohranilo celotno mesto z jasno urbanistično zasnovo in ponekod dobro ohranjenimi stavbami in cestami.
Prvič so ostanke odkrili v 16. stoletju, prva izkopavanja pa so se začela leta 1748. Potem ko so bile italijanske oblasti deležne kritik, ker so tako pomembno arheološko najdišče dolga leta zanemarjale in prepustile propadanju, se v zadnjem obdobju ob finančni podpori Evropske unije, ki je temu projektu namenila 105 milijonov evrov, to znova raziskuje, opravljajo se konservatorska in restavratorska dela ter predstavitve javnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje