Muzej se poleg predstavitve ikonskih objektov in zgodovinskih dokumentov osredotoča tudi na razmišljanja in revolucionarne ideje gibanja, ki je globoko zaznamovalo mišljenje sodobnega človeka takrat in ga zaznamuje še danes.

Weimar, mesto Götheja in Schillerja, z univerzo, ki je prva v Nemčiji leta 1902, preden so dobile volilno pravico, odprla vrata tudi ženskam, je zibelka Weimarske republike, ki zdaj dobiva še spomenik ustanovitvi Bauhausa pred 100 leti.

Pomembnejše od objektov, razstavljenih v treh nadstropjih, je politična razsežnost revolucionarnega gibanja, ki je verjelo v novo družbo, drugače definiranega človeka kot individuuma. Ulrike Bestgen, direktorica muzeja Bauhaus v Weimarju: "Pozornost bi morali usmeriti v to, kaj nas Bauhaus lahko nauči. Vedno so se ukvarjali z izzivi časa. S pomanjkanjem bivanjskih prostorov, z vprašanjem, kako opremiti domove in kako živeti v modernih časih."

Osrednji moto muzeja v Weimarju je, da bi to revolucionarno razmišljanje o aktualnih zadevah prenesli v današnji čas, nam še pove direktorica muzeja, Ulrike Bestgen. "Moramo se ukvarjati z digitalizacijo, imamo druge težave – podnebne spremembe, o tem moramo danes razmišljati, v Nemčiji so težave s stanovanji, visoke najemnine, veliko družin si v velikih mestih ne more več privoščiti stanovanj. Kaj storiti, kakšne rešitve lahko najdejo arhitekti za gradnjo socialnih stanovanj? To je treba reševati z novimi arhitekturami, ne pa posnemati starega, tega ne smemo, pa če je še tako lepo videti."

Svetel, trinadstropni betonski monolit znotraj nudi velike razstavne prostore in ozka stopnišča, ki obiskovalcem nudijo zasebnost in mu omogočajo razmislek. Zasnovala ga je nemška arhitekta Heike Hanada, stal je 27 milijonov evrov.