Zaklad predstavljamo v novi MMC-jevi rubriki, ki jo posvečamo predmetom v domačih muzejskih zbirkah.

Kaj nam torej povedo zakladne najdbe s Kanalskega Vrha? Depo ali zakladna najdba imenujemo skupen zakop ali odložitev navadno večjega števila predmetov. Največkrat so to kovinski predmeti, pogosto večje vrednosti. V primeru prvega depoja so bili zakopani bronasti surovci in polizdelki (ingoti) v skupni teži približno 25 kg. Drugi depo pa je vseboval bolj raznolike predmete. Najden je bil v vdolbini med dvema skalama v kraškem, kamnitem in težko dostopnem prostoru. Površina mesta najdbe je bila prekrita s kamenjem in se ni razlikovala od okolice. Sestavlja ga več kot 300 predmetov, ki skupaj tehtajo približno 35 kg.

Na dnu vdolbine so bili položeni surovci in ingoti, nad njimi pa drugi, okrasni in uporabni predmeti, kot so sekire, okrašene plošče (falere), ovratnice in drugi drobnejši predmeti, npr. obroči in obročki, obeski, med njimi so številni v obliki kolesa, cevčice, prstan in gumb, vse iz brona oz. bakrovih zlitin. Morda je bil del predmetov spravljen v keramični posodi, ki pa se je ohranila le v odlomkih.

Kolo je bilo sprva ženski simbol
Skupno je bilo v depoju 41 obeskov v obliki sončnih koles, ki imajo različno oblikovane prečke in trikotna ušesca ter so iz različnih bakrovih zlitin z velikim deležem kositra. Tako oblikovane obeske so v pozni bronasti dobi, na prelomu 2. v 1. tisočletje pr. n. št., pridajali v posebne, skoraj brez izjem ženske grobove in v depoje. Kolo je bilo sprva lunin, torej ženski simbol. Kolo z naperami je pozneje, kot pravi več izročil, postalo simbol sonca, in kot tako moški simbol. Čaščenje sonca, ki prinaša svetlobo, toploto in življenje, je bilo pri prazgodovinskih ljudstvih priljubljeno. V pozni bronasti dobi so ga častili na celotnem evropskem prostoru in tedaj je bil simbol sonca eden najpomembnejših.

Zakaj so ljudje v preteklosti opravljali tovrstne zakope in odlagali predmete? Razlogi so zelo različni in jih v glavnem težko prepoznamo. V nemirnih časih oz. času nevarnosti so lahko vrednejše predmete zakopavali, da bi jih skrili, a se ponje niso vrnili, in so se ohranili do danes. Poznamo tudi zakope po bitkah pobranega orožja ter ritualno odloženo orožje in druge predmete. Torej tudi nepovratno odložene depoje. Te povezujemo s preteklimi obrednimi praksami in verovanji. V pozni bronasti dobi, ko je bil zakopan tudi zaklad na območju Kanalskega Vrha, so bili depoji pogosti in značilni skorajda za celotno Evropo, veliko jih poznamo tudi s prostora Slovenije.

Opisana depojska najdba je bila predmet več različnih znanstvenih raziskav in študij. Proučevani so bili arheološki podatki, rezultati kemijskih analiz kovine, razmerja med težo in številčno zastopanostjo posameznih skupin predmetov idr. Izdelana je bila tudi študija, ki depo in krajino, v kateri je bil odkrit, obravnava v kontekstu alkimije, arheoastronomije in ustnega izročila.

Kaj nam pridobljeni rezultati povedo o tem zakladu?
Ugotovitve vsaj delno odstirajo pogled v preteklo kulturnozgodovinsko, duhovno in gospodarsko podobo prostora. Izpričujejo npr. nekdanje obsežno metalurško znanje, nakazujejo komunikacije in nekdanje tovorne poti za kovino med Alpami, severnim Jadranom in zahodnim delom Panonske nižine. Ob tem pa so ti predmeti tudi nosilci simbolnih sporočil.

Kjer so častili sonce
Po več kazalnikih je bil depo na Kanalskem Vrhu zakopan z namenom daritve oz. je ostalina prazgodovinskih obrednih praks. V eni od študij je bila podana hipoteza, da so bili ti predmeti zakopani na dan obročastega sončnega mrka, na prostoru, kjer so vsaj od pozne bronaste dobe do 1. svetovne vojne častili sonce. Te interpretacije nikakor niso dokončne in ponujajo le nekaj mogočih pogledov na pretekle dogodke, nadaljnje raziskave pa bodo o tem zakladu lahko povedale še kakšno zgodbo.

^{*Dr. Teja Gerbec je arheologinja v Goriškem muzeju Kromberk – Nova Gorica}