Misija Združenih narodov je 2. oktobra sporočila, da je na tem območju zdaj ostalo le 50 etničnih Armencev od prejšnjih 120.000. Sporočili so še, da "ni bilo vidne škode na javni infrastrukturi", vključno s "kulturnimi in verskimi strukturami".

Šuša razglašena za prestolnico kulture islamskega sveta 2024
Na srečanju ministrov za kulturo v Katarju so 25. septembra zgodovinsko mesto Šuša, ki ga je Azerbajdžan zasedel leta 2020 skupaj s 1500 umetniškimi predmeti, razglasili za "prestolnico kulture islamskega sveta 2024". Azerbajdžansko ministrstvo za kulturo je v izjavi opisalo Šušo kot "enega od pomembnih središč zgodovinskega, kulturnega, družbenega in političnega življenja Azerbajdžana ter enega od simbolov islamske civilizacije," piše Art Newspaper.

Tako Azerbajdžanci kot Armenci si lastijo kulturno dediščino Šuše, ki je bila kot mesto ustanovljena v 18. stoletju. Med spomeniki v mestu so tako cerkve kot mošeje. Satelitski posnetki iz časa hladne vojne so pokazali, da so Azerbajdžanci v 70. letih preteklega stoletja uničili na desetine armenskih cerkva v azerbajdžanski eksklavi Nahičevan. Azerbajdžan je leto 2022 razglasil za leto Šuše, mesto pa letos nosi naziv kulturne prestolnice turškega sveta.

Peticija za ohranitev spomenika Tatik-Papik
V ponedeljek je bila objavljena peticija za rešitev spomenika Smo naše gore, znanega kot Tatik-Papik (Babica-dedek). V 60. letih preteklega stoletja sta ga postavila armenska umetnik Sargis Baghdasarjan in arhitekt Juri Hakobjan. Obstaja namreč bojazen, da bi lahko spomenik odstranili kot del prizadevanj za izbris armenske identitete. Glede na peticijo poskuša organizacija All for Armenia "najti način, če sploh, da bi rešila ta kip z uveljavitvijo pravila prepovedi dotikanja in zagotavljanjem njegove ohranitve".

Urad azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva je 2. oktobra objavil načrt za "reintegracijo" armenskih prebivalcev Gorskega Karabaha. Načrt navaja, da je "zagotovljena svoboda veroizpovedi, varstvo kulturnih in verskih spomenikov".

Sirin Melikova, direktorica Azerbajdžanskega nacionalnega muzeja preprog v Bakuju, sicer tudi predsednica azerbajdžanske veje Mednarodnega sveta muzejev (Icom), je znova objavila poziv k rušenju Tatik-Papika kot simbola "izmišljene 'Republike Gorski Karabah'".

Armenskemu zbiratelju odtujene preproge
Azerbajdžanski predsednik in njegova žena, ki je tudi podpredsednica Azerbajdžana, sta se lani spomladi udeležila odprtja podružnice Narodnega muzeja preprog v Šuši. Azerbajdžan trdi, da so preproge, ki so bile do prevzema leta 2020 razstavljene v muzeju preprog v Šuši armenskega zbiratelja Vardana Astsatrjana, v resnici azerbajdžanske. Astsatrjan se je bil prisiljen odpovedati nekaterim izmed svojih preprog, ki so zdaj del novega muzeja, ki ga vodi Azerbajdžan. Preostale preproge iz svoje zbirke je evakuiral v armensko prestolnico Erevan, kjer so zdaj tudi na ogled, še piše Art Newspaper.