Tiskovni predstavnik azerbajdžanskega predsednika je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je misija Združenih narodov (ZN), ki naj bi imela humanitarno vlogo, zjutraj prispela v Gorski Karabah.

"Azerbajdžanska vlada in ZN sta se dogovorila o misiji v regiji," je v soboto povedal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN-a Stephane Dujarric in dodal, da ZN zaradi "zelo zapletenih in občutljivih geopolitičnih razmer" približno 30 let ni imel dostopa do regije. "Zato je zelo pomembno, da bomo lahko prišli tja," je poudaril in dodal, da bo misija z več kot desetimi člani v regijo prišla po zraku iz Azerbajdžana.

Francija se je sicer pritožila, da je Azerbajdžan privolil v prihod humanitarne misije ZN-a šele, ko je večina prebivalstva že zapustila območje. Po navedbah tiskovne predstavnice armenske vlade je v Armenijo prispelo že 100.483 "prisilno razseljenih oseb".

Pred azerbajdžansko vojaško operacijo pretekli teden naj bi v Gorskem Karabahu živelo približno 130.000 ljudi, med njimi 120.000 etničnih Armencev.

Dan molitve za Gorski Karabah

V Armeniji poteka dan molitve za regijo. Zvonovi so zadoneli v cerkvah po vsej državi, vodja Armenske apostolske cerkve Karekin II. pa je vodil mašo na prostem pri glavni katedrali blizu prestolnice Erevan. Obreda se je udeležilo več sto ljudi. "Danes se piše eno najbolj tragičnih poglavij armenske zgodovine," je za AFP povedala ena od udeleženk.

Južnokavkaška pokrajina Gorski Karabah je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana, vendar so v njej živeli večinoma Armenci. V 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se Armenija in Azerbajdžan zaradi nje zapletla tudi v dve vojni.

Armenski separatisti v Gorskem Karabahu so po kratki operaciji azerbajdžanske vojske sredi prejšnjega tedna položili orožje in privolili v pogovore o reintegraciji. Po podatkih armenskih virov je v operaciji umrlo več kot 200 ljudi, več kot 400 je bilo ranjenih.