Azerbajdžanski veleposlanik v Združenem kraljestvu Elin Sulejmanov je v intervjuju za Reuters dejal, da Azerbajdžan še ni imel priložnosti, da dokaže svojo, kot je dejal, iskreno zavezo, da etničnim Armencem, ki želijo ostati v Gorskem Karabahu, zagotovi varnost in boljše življenjske razmere.

Od 120.000 etničnih Armencev, kolikor jih je živelo v Gorskem Karabahu, jih je v Armenijo po azerbajdžanskem prevzemu nadzora nad enklavo pobegnilo že več kot 84.000.

Ljudje, ki bežijo, pravijo, da so odšli iz strahu pred pregonom in etničnim čiščenjem azerbajdžanskih sil. Odhod Armencev z območja, ki je mednarodnopravno del Azerbajdžana, je po mnenju kritikov nekaj, česar si Baku želi, saj mu bo olajšal ponovno naseljevanje območja z Azerbajdžanci.

Sulejmanov pa je na družbenih omrežjih etnične Armence pozval, naj ostanejo v Gorskem Karabahu, saj so del večetničnega Azerbajdžana. Dejal je, da razume, zakaj so številni civilisti prestrašeni, a da bi tisti, ki bi ostali, imeli koristi od obnove in infrastrukturnih projektov.

"Kaj naj Azerbajdžan stori? Ne moremo jih zadržati na silo, nikogar ne želimo zadrževati na silo, nikogar pa tudi ne spodbujamo k odhodu," je dejal veleposlanik.

Kot je dejal, bi raje videli, da bi bili ljudje bolje obveščeni, preden se odločijo za odhod.

Obljubil je, da bodo Armenci iz Gorskega Karabaha uživali enake pravice in zaščito kot drugi državljani Azerbajdžana.

Zavrnil je strah Armencev, da bo Azerbajdžan zdaj uničeval armenske cerkve in samostane v Gorskem Karabahu. Baku nima razloga, da bi uničeval zgodovinske stavbe, je dejal.

Uporaba sile za povrnitev nadzora nad Gorskim Karabahom je pri nekaterih Armencih okrepila strah, da bi Baku na tak način od Armenije prevzel tudi del ozemlja, na katerem bi ustvaril kopenski koridor do avtonomne azerbajdžanske eksklave Nakčivan, stisnjene med Armenijo, Iranom in Turčijo.

Sulejmanov je dejal, da je namen znova odpreti transportne koridorje in s tem prispevati k bogastvu širše regije. Izrazil je upanje, da se bodo v okviru pogajanj strinjali o cestnem in železniškem koridorju.

Zatrdil pa je, da ne bodo napadli Armenije in koridorjev vzpostavili s silo.

Pridržali namestnika poveljnika separatističnih sil

Armenija Azerbajdžanu prav tako očita, da izvaja nezakonite aretacije Armencev, ki bežijo iz Gorskega Karabaha. Azerbajdžanske oblasti so namreč v sredo pridržale vodjo armenskih separatistov v Gorskem Karabahu Rubena Vardanjana, ko je poskušal vstopiti v Armenijo.

Vardanjan, ki je od novembra lani do februarja letos vodil separatistično vlado v Gorskem Karabahu, je obtožen financiranja terorizma in drugih kaznivih dejanj. Sodišče v Bakuju pa je zanj odredilo preiskovalni pripor za štiri mesece.

Azerbajdžan je danes sporočil, da je pridržal tudi prvega namestnika poveljnika separatističnih sil v Karabahu Davita Manukjana, osumljenega vpletenosti v teroristične dejavnosti. Manukjan je bil po navedbah Bakuja več let tudi v armenski vojski, kjer je napredoval do čina generalmajorja.

EU: Nujno je zagotoviti humanitarno podporo

Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) je sporočila, da je nujno zagotoviti stalno in neovirano humanitarno pomoč tistim, ki jo potrebujejo v Gorskem Karabahu, pa tudi tistim, ki so to območje zapustili.

"Evropska unija podpira delo Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), ki omogoča evakuacije ranjenih in bolnih, in zagotavlja nujno pomoč na terenu. EU in njegove članice so pripravljeni zagotoviti dodatno humanitarno pomoč," so med drugim sporočili iz EEAS-ja.

Evropska komisija je pred kratkim naznanila dodaten sveženj humanitarne pomoči v vrednosti petih milijonov evrov za pomoč ljudem, ki so se bili prisiljeni izseliti iz Gorskega Karabaha v Armenijo, in za pomoč tistim, ki ostajajo v regiji.

"Azerbajdžan je odgovoren za zagotavljanje pravic in varnosti Armencev v Karabahu, vključno z njihovo pravico do dostojnega življenja (...) brez ustrahovanja in diskriminacije, ter pravico do vrnitve razseljenih oseb. Nujno je zagotoviti, da lahko v prihodnjih dneh na to ozemlje vstopi misija Združenih narodov," je še pozvala EEAS.

Število žrtev eksplozije naraslo na 170

Medtem je število žrtev ponedeljkove eksplozije v skladišču goriva nedaleč od Stepanakerta naraslo na 170, poroča tiskovna agencija Armenpress.

Oblasti niso pojasnile, kaj je povzročilo eksplozijo.

Konec Republike Gorski Karabah

V četrtek je predsednik samooklicane Republike Gorski Karabah Samvel Šahramjan podpisal odlok o razpustitvi vseh državnih institucij s prvim januarjem 2024.

"Do 1. januarja 2024 razpustite vse državne ustanove in organizacije, ki so jim podrejene, in Republika Gorski Karabah (Arcah) bo prenehala obstajati," piše v odloku.

Šahramjan je še pojasnil, da so se za razpustitev Republike Gorski Karabah odločili zato, da bi tamkajšnjim prebivalcem zagotovili varnost.