Separatistične oblasti so že pred začetkom predaje orožja izjavile, da potekajo pogajanja o umiku njihovih vojaških sil iz regije in vrnitvi prebivalcev, ki so bili razseljeni zaradi azerbajdžanske vojaške operacije.

Azerbajdžanske sile so sredi tedna v le 24 urah zavzele celotno ozemlje Gorskega Karabaha in separatistične borce prisilile v premirje. Trenutno potekajo pogajanja o umiku armenskih borcev z območja in vrnitvi prebivalcev, ki so zapustili svoje domove zaradi azerbajdžanske vojaške operacije.

Kljub napovedi oblasti iz Bakuja o varnostnih zagotovilih za tamkajšnje prebivalstvo je armensko vodstvo Gorskega Karabaha sporočilo, da niso dosegli še nobenega dogovora.

Po navedbah karabaških separatističnih oblasti so razmere na območju negotove in se že pojavlja humanitarna kriza, saj ni elektrike, hrane in goriva, prav tako pa ni telefonskih in spletnih povezav.

Premirje je bilo do zdaj kršeno nekajkrat. V primeru kršitve na območju Mardakerta je bil ranjen azerbajdžanski vojak, so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva.

V Gorski Karabah je sicer prispelo več kot 50 ton hrane, ki so jo iz Armenije dostavili pripadniki ruskih mirovnih sil prek dveh cestnih povezav.

Medtem je na območje prispela tudi prva mednarodna pomoč Mednarodnega odbora Rdečega križa. Koridor Lačin, ki je bila edina cestna povezava med Gorskim Karabahom in Armenijo, je prečkalo približno 70 ton pomoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Etnični Armenci se bojijo preganjanja

Azerbajdžanske oblasti so po uspešni operaciji napovedale integracijo območja, kar pa vzbuja nelagodje med 120.000 etničnimi Armenci, ki se bojijo preganjanja in opozarjajo, da je svet pozabil nanje.

"Tukaj ne poznam nobenega Armenca v Gorskem Karabahu, ki si predstavlja, da bi bil lahko integriran in hkrati varen," je povedala novinarka Siranuš Sargsjan za Al Džaziro, ki navaja, da je najmanj 25.000 ljudi razseljenih zaradi vojaške operacije Bakuja.

Azerbajdžan je sicer zagotovil, da bodo Armence, ki živijo v Gorskem Karabahu, obravnavali kot enakopravne državljane. Zunanji minister Jejhun Bajramov je na Generalni skupščini Združenih narodov zagotovil, da to predpostavlja tudi azerbajdžanska ustava.

Razmere so bile težke že pred zadnjimi dogodki zaradi devetmesečne azerbajdžanske zapore koridorja Lačin, ki je bila edina cestna povezava med Gorskim Karabahom in Armenijo, kar je močno otežilo dobave tamkajšnjemu prebivalstvu.

Med operacijo je po poročanju BBC-ja veliko prebivalcev zapustilo okoliške kraje in zatočišče poiskalo v karabaški prestolnici Stepankert, ki je v Azerbajdžanu poznana kot Kankendi, kjer so zdaj prisiljeni v iskanje hrane in poizvedovanje po sorodnikih, ki so ostali na svojih domovih.

Vprašanje armenskih borcev

Azerbajdžanske oblasti trdijo, da je prizadetih 50.000 prebivalcev, a Sargsjan meni, da je ta številka še enkrat višja. Približno pet tisoč prebivalcev je poiskalo zavetišče v oporišču ruskih mirovnih sil, ki so bile do zdaj varuh krhkega premirja.

Poznavalec Kavkaza Thomas de Waal iz Carnegie Europe je za BBC dejal, da obstaja resnična grožnja etničnega čiščenja, ne glede na to, ali se bo to zgodilo na miren način ali z nasiljem. Po njegovih besedah za ženske in otroke ni take bojazni kot za moške, ki so poprijeli za orožje in se borijo proti azerbajdžanskim silam, kar pa je večina prebivalstva.

Lavrov: Čas za vzpostavitev zaupanja

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v govoru v Generalni skupščini ZN-a dejal, da je prišel čas za vzpostavitev zaupanja med Armenijo in Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu, ruske sile pa naj bi k temu prispevale.

Zahod je obtožil, da se skuša vsiliti kot posrednik med obema državama, kar po njegovih besedah ni potrebno. "Erevan in Baku sta pravzaprav rešila težavo," je dejal Lavrov. "Prišel je čas za vzajemno gradnjo zaupanja. Ruske sile bodo pri tem vsekakor pomagale," je dejal.

V Gorskem Karabahu so ruske mirovne sile prisotne v skladu z mirovnim sporazumom iz leta 2020.

EU napovedal pol milijona evrov dodatne pomoči

Za pomoč ljudem, ki so prizadeti zaradi konflikta, je Evropska unija napovedala 500.000 evrov dodatne humanitarne pomoči, ki bo po navedbah Bruslja pomagala pokriti njihove osnovne potrebe, hkrati pa jim bo zagotovila nastanitev in psihosocialno podporo.

"Stopnjevanje konflikta v Gorskem Karabahu je imelo resne posledice za civiliste. V odgovor EU mobilizira dodatno nujno humanitarno pomoč za podporo razseljenim ljudem. Pozorno spremljamo stanje na terenu in smo pripravljeni ponuditi dodatno pomoč," je dejal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Omenjenih pol milijona evrov finančnih sredstev predstavlja dodatno pomoč k humanitarni pomoči 1,17 milijona evrov, ki jo je EU zaradi krize v Gorskem Karabahu dodelil na začetku leta.

Zaradi spornega ozemlja Gorskega Karabaha, ki je mednarodno priznan del Azerbajdžana, sta se Erevan in Baku zapletla že v dve vojni in več kratkotrajnih spopadov.

Delegacija ameriškega kongresa v Erevanu

Nemški kancler Olaf Scholz je medtem v petek v telefonskem pogovoru z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom znova obsodil vojaško agresijo v regiji in pozval k mirnemu reševanju spora. Ob tem je poudaril, da bo za trajno rešitev spora treba zagotoviti pravice in varnost prebivalstva v Gorskem Karabahu.

V Erevan je danes prispela delegacija ameriškega kongresa, ki se je čez dan sešla s Pašinjanom in nekaterimi drugimi uradniki, razpravljali so o ameriško-armenskih odnosih in vplivu nedavnih vojaških ukrepov Azerbajdžana na armensko prebivalstvo v Gorskem Karabahu.

Obisk poteka v času, ko so v državi protesti, na katerih Armenci izražajo jezo zaradi po njihovem mnenju nezadostnega ukrepanja armenskih oblasti. Samo na petkovih protestih v Erevanu je policija aretirala skoraj sto protestnikov.