Erdogan in Alijev sta se srečala v avtonomni azerbajdžanski eksklavi Nakičevan, ki leži med Armenijo, Iranom in Turčijo. Po zamisli Bakuja in Ankare bi Nakičevan povezali s koridorjem čez južno Armenijo ob meji z Iranom.

Alijev je leta 2021 zagrozil z vzpostavitvijo takšnega koridorja, s katerim bi se povezali tesni zaveznici, a bi na ta račun Armenijo prikrajšali za kopensko mejo z Iranom. Kot je takrat dejal azerbajdžanski predsednik, so to pripravljeni storiti, "pa če je to Armeniji všeč ali ne".

Srečanje Erdogana in Alijeva v Nakičevanu, kjer živi približno 450.000 Azerbajdžancev pod svojo upravo, bo verjetno povzročilo še dodatne skrbi Erevanu, potem ko je azerbajdžanska vojska prejšnji teden v bliskoviti operaciji zavzela armensko enklavo Gorski Karabah, ki je bila zadnja tri desetletja pod nadzorom Armenije.

Armenske oblasti so v preteklosti zavračale kopenski koridor med Azerbajdžanom in Nakičevanom, a so bile odprte za možnost obnovitev pretrganih cestnih in železniških povezav z ozemljem.

Na skupni novinarski konferenci se je Alijev glede Nakičevana vrnil v preteklost in obžaloval, da so sovjetske oblasti del ozemlja, ki bi moral po njegovih besedah pripadati azerbajdžanski sovjetski republiki, obravnavale kot del armenske sovjetske republike. "Kopenska povezava med glavnim delom Azerbajdžana in Nakičevanom je bila tako prekinjena," je potožil Alijev.

Na izjave s srečanja so se že odzvali karabaški Armenci in prek vplivnega kanala na družbenem omrežju Telegram besede Alijeva označili za zlovešče. "Nova tarča Azerbajdžana in Turčije je Sjunik. To že odkrito razglašata. Potekajo aktivne priprave na vojno," so zapisali. Sjunik je južna armenska pokrajina ob meji z Iranom, kjer naj bi potekal koridor do Turčije.

Erdogan je že prejšnji teden dejal, da operacija Azerbajdžana in zavzetja Gorskega Karabaha predstavlja zgodovinsko priložnost za normalizacijo razmer v regiji, ki je po njegovih besedah Armenija ne bi smela izpustiti iz rok, zdaj pa potožil, da ni videti, da bi Erevan skušal izkoristiti to priložnost.

"Pričakujemo čimprejšnji obsežen mirovni sporazum med državama in hitro izpolnitev obljub, zlasti od odprtju koridorja Zangezur," je dejal po srečanju z Alijevom, pri čemer se je skliceval na pogoje premirja, s katerim se je končala 44-dnevna vojna v Gorskem Karabahu leta 2020 med Azerbajdžanom in Armenijo.

Določbe premirja, ki je bilo sklenjeno ob posredovanju Rusije, govorijo o sprostitvi prometnih in gospodarskih povezav med Azerbajdžanom in Nakičevanom, ki pa si jo Erevan in Baku razlagata vsak po svoje.

Iz Gorskega Karabaha odšlo že skoraj 5000 ljudi

Vodstvo etničnih Armencev iz Gorskega Karabaha je sporočilo, da lahko vsi, ki želijo po vojaški operaciji azerbajdžanske vojske zapustiti pokrajino in se preseliti v Armenijo, to brez težav storijo. V eksploziji sta medtem umrla dva azerbajdžanska vojaka.

Vodstvo etničnih Armencev je sporočilo, da prebivalcem te nemirne pokrajine ne bodo omejevali selitve v Armenijo, zato na cesti, ki povezuje karabaško prestolnico Stepanekert z Armenijo, po njihovih besedah nastajajo prometni zastoji. Ljudem so obljubili, da jim bodo zagotovili brezplačno gorivo za pot. Tudi Reutersov novinar poroča, da etnični Armenci množično nalagajo svoje stvari in premoženje na avtobuse in tovornjake. Med njimi je tudi veliko otrok. Po podatkih armenske vlade je Gorski Karabah zapustilo že najmanj 4850 ljudi.

Armenski premier Nikol Pašinjan je v nedeljo sporočil, da so pripravljeni sprejeti vseh 120.000 beguncev, etničnih Armencev, kolikor jih namerava zapustiti državo, ker se bojijo etničnega čiščenja.

V armenski prestolnici Erevan so medtem potekali protivladni protesti, na katerih je policija aretirala najmanj 142 ljudi.

Azerbajdžansko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da sta v eksploziji protitankovske mine umrla dva vojaka. Kje se je incident zgodil, ni sporočilo.

Armenija razočarana nad nedejavnostjo Rusije

Azerbajdžan je po več mesecih napetosti z Armenijo v torek sprožil t. i. protiteroristično operacijo v Gorskem Karabahu, regiji z večinsko armenskim prebivalstvom, ki je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana. Končal jo je dan pozneje, ko so armenski separatisti privolili v prekinitev ognja in pogovore o reintegraciji. Armenija je mednarodni skupnosti v soboto očitala, da ni ukrepala glede omenjene vojaške operacije Azerbajdžana. Armenski zunanji minister Ararat Mirzojan je v govoru v Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku pozval k misiji ZN-a, ki bi spremljala razmere na terenu.

Po podatkih armenskih virov je v nedavni vojaški operaciji umrlo več kot 200 ljudi, več kot 400 je bilo ranjenih. Številni Armenci Rusiji, ki ima na območju tudi svoje vojake, očitajo, da jih je zapustila.