Oglas
Tako bi lahko povzeli časovni stezosled razvoja načrtov za stavbo Freedom Tower, ki bo nadomestila slovita newyorška dvojčka. Vzrok za spremembe, ki so vedno bolj krnile osnovno podobo stolpa so bile varnostne zahteve policistov. Zdaj imata vsega dovolj tudi guverner New Yorka George Pataki in arhitekt David Childs. Da stavba ne bi zares delovala kot strašljiv utrjeni betonski blok, sta se odločila, da spodnjih 15 nadstropij oblečeta v steklo in tako stolpu nadeneta bolj prijazno podobo.
Trdnava sredi New Yorka. Nikakor!Lani je vodstvo newyorške policije in oblast mesta New York presodilo, da je treba lupino Freedom Towra močno utrditi, da se visokorasla stavba ob morebitnem terorističnem napadu z ulice ne bi sesula v prah. Arhitektu Davidu Childsu, ki mu je glavni investitor Larry Silverstein dodelil nadzor nad postavitvijo stolpa, ni preostalo drugega, kot da spodnjih petnajst nadstropij obda z mogočnim železobetonskim plaščem.
Šmentana reč! Pogled vsakega, ki se bo sprehodil mimo nebotičnika, bo namreč zajel ravno teh nekaj spodnjih nadstropij, medtem ko bodo arhitektonske podrobnosti višjih predelov stavbe pogledu od spodaj ostale bolj ali manj skrite. Stavbo, ki naj bi bila simbol miru in sožitja med narodi, bi betonski plašč tako vzpostavil kot "trdnjavo, ki namesto da bi ljudi vabila v svojo notranjost, mimoidoče zastrašuje". To je bil sklep guvernerja Patakija.
Tudi najnovejša predelava načrta Freedom Towra, ki ima z izhodiščnim in na natečaju nagrajenim projektom Daniela Libeskinda komaj še kaj skupnega (če odmislimo simbolično višino 1.776 čevljev, ki nas opominja, da so Združene države Amerike postale samostojna država leta 1776), predvideva betonski podstavek, ki pa ga zaradi dodatnega nanosa stekla ne bo mogoče videti.
Neprijetno odštevanje dni
Zdajšnja rešitev naj bi bila končno tudi dokončna. A te besede smo v zadnjih dveh letih slišali že vse prepogosto, zato si verjetno nihče ne bi upal staviti celotnega osebnega premoženja, da bosta 102 nadstropja zares zgrajena do leta 2011. Tudi z dvema milijardama dolarjev, kolikor naj bi veljal celoten projekt, namreč ni mogoče kupiti strojev in delavcev, ki delajo z nadzvočno hitrostjo.
Semantične zagate projekta Freedom Tower
Iz 'tabora', katerega člani se potijo ob preračunavanju trdnosti gradbenih materialov in rušilne moči različnih vrst eksploziva, pa je prišla še ena bistroumna domislica. Ta sicer nima nobenega vpliva na končno podobo Freedom Towra, je pa zato toliko bolj zabavna. Ker je bil veliki junak natečaja za pozidavo območja Groud Zero arhitekt Daniel Libeskind in ker je Silverstein kasneje delo prenesel na Davida Childsa, ki naj bi dodelal Libeskindov osnovni načrt, so se pojavile težave z navajanjem avtorstva arhitekturnega načrta za domnevno najarhitekturni projekt v mestu New York prve polovice 21. stoletja.
Na koncu so se nekako odločili, da naj bi o projektu Freedom Tower govorili kot o "projektu Davida Childsa na temelju ideje Daniela Libeskinda." Ali se Libeskind s tem strinja ali ne, morda ne bomo nikoli izvedeli. Leta 1946 na Poljskem rojeni arhitekt namreč že vse od Childsovega prevzema dela najraje molči o vseh spremembah, ki so doletele njegov načrt. Poznavalci arhitekturnega posla pravijo, da Libeskind načrtno noče, da bi njegovo ime preveč povezovali s Freedom Towrom. Kritike slednjega bi namreč lahko negativno vplivale na njegove arhitekturne posle, ki v zadnjih letih zares cvetijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje