Avstralski zvezni minister za okolje in dediščino Ian Campbell in minister za načrtovanje zvezne države Novi Južni Wales Frank Sartor pri podpisu kandidature državne opere za vključitev na seznam svetovne dediščine. Foto: EPA
Avstralski zvezni minister za okolje in dediščino Ian Campbell in minister za načrtovanje zvezne države Novi Južni Wales Frank Sartor pri podpisu kandidature državne opere za vključitev na seznam svetovne dediščine. Foto: EPA
Državna opera v Sydneyju
Državna opera v Sydneyju je pravo romarsko središče turistov. Foto: EPA
Jörn Utzon
Arhitekt Jörn Utzon je bil zelo razočaran nad odnosom avstralskih oblasti. Foto: EPA

Avstralski zvezni minister za okolje in dediščino Ian Campbell in minister za načrtovanje zvezne države Novi Južni Wales Frank Sartor sta podpisala kandidaturo slovite opere v Sidneyju za vključitev na Unescovo listo svetovne kulturne in naravne dediščine. Če bo kandidatura uspešna, bo Avstralija dobila prvi kulturni spomenik, saj so vsi avstralski "člani" druščine svetovne dediščine naravne znamenitosti. To so Veliki koralni greben, narodni park Kakadu in tasmanska divjina.

Blišč zunaj, cenenost znotraj
Čeprav državna opera v Sydneyju še 30 let po odprtju velja za enega najlepših primerkov sodobne arhitekture, njen arhitekt Jörn Utzon nikakor ni bil zadovoljen z izvedbo njegovih načrtov. Njegovo nezadovoljstvo je še danes tako veliko, da ne želi nadzirati niti posegov, po katerih naj bi njegova stavba končno dobila svojo pravo podobo. Kaj je najbolj razburilo Danca, čigar načrt je bil izbran že davnega leta 1957?

Gradnja se je zavlekla zaradi pomanjkanja denarja, to pa je bil tudi glavni vzrok za okrnjeno izvedbo Utzonovega načrta. Ko oblast v Sydneyju ni priskrbela dovolj sredstev, so se investitorji preprosto odpovedali gradnji obokane terase, izdelavi ogromne tapiserije, ki naj bi krasila sprejemnico, Utzona pa je najbolj prizadelo to, da mestna oblast ni podprla izdelave prestižnih lesenih podov. Namesto njih so tla obložili s cenenenimi umetnimi materiali.

Vsaj jadra so prava
A vsaj zunanji videz - znamenita bela jadra, ki so Sydney uvrstila na svetovni zemljevid arhitekturnih zakladov - verno posnema Utzonov ideal. Ob tridesetletnici odprtja so v Sydneyu potrdili tudi načrte, da zgradbo končno obnovijo in ji podarijo podobo, ki ji jo je namenil Jörn Utzon. Ker arhitekt ne namerava prelomiti obljube, da zaradi nekoč nespoštljivega odnosa Avstralcev nikoli več ne bo stopil na tla najmanjše celine, dela nadzoruje njegov sin.

Morda so se Avstralci kar nekoliko prenaglili s snubljenjem Unesca. Že starodavni spomeniki, dokaz dosežkov naših prednikov, se le stežka uvrstijo na seznam Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Drugi problem pa je tudi nedokončanost opere. Unesco lahko nasprotuje potrditvi statusa spomenika svetovne dediščine za zgradbo, ki še sploh nima končne oblike.