
Havasova izguba službe in enoletna zaporna kazen, ki mu jo je včeraj naložilo egiptovsko sodišče, sta posledica tega, da ni upošteval sodnega naloga, komu sme odobriti vodenje knjigarne v Egiptovskem muzeju, pravi tožnik zdaj že nekdanjega ministra, Farid Atiya. Havas je prek elektronske pošte že zanikal, da odhaja za zapahe, in napovedal, da bo že danes vložil pritožbo na razsodbo, poroča Ahram Online, spletna različica državnega časopisa.
Atiya, ki je med letoma 2004 in 2010 vodil knjigarno tik ob muzejski stavbi, je ob tem izjavil, da bo obsodba razveljavljena, če bo Havas v roku desetih dni zaprl novo knjigarno in trgovino z darili, ki naj bi začeli delovati nezakonito. Havas, ki je že vrsto let na čelu egiptovske kulturne politike v zvezi z vprašanji staroegipčanskih umetnin, je marca odstopil, a so ga pred dvema tednoma vzeli nazaj v službo.
Skrivnostni primer izginjajočih umetnin
Februarja se je sicer izkazalo, da je bilo med protesti iz Egipčanskega muzeja v Kairu v skoraj filmski akciji (plenilci so se povzpeli na streho muzeja na trgu Tahrir in se nato z vrvjo spustili v stavbo) ukradenih 54 starodavnih predmetov, med njimi tudi lesen kip kralja Tutankamona ter kip Ehnatona in kraljice Nefretete; vsega skupaj je bilo poškodovanih 70 predmetov. Pred tem so iz muzeja poročali, da je bila izropana samo trgovina s spominki. Do sredine aprila so po Havasovih besedah uspeli nazaj dobiti že 33 kosov - in to na precej nenavaden način: eden izmed uslužbencev urada za starine naj bi jih našel v črni plastični vreči na postaji podzemne železnice.
Slavohlepen, a sposoben?
Havasa so kritiki pogosto napadali zaradi njegovega slavohlepja in bojda oblastniške drže, češ da arheologom preprečuje, da bi sami predstavili svoje najdbe. Še več egiptologov pa se strinja, da je bil njegov doprinos na področju skrbi za staroegipčanske artefakte nujen in v veliki meri pozitiven. Vpeljal je namreč sistematičen program za ohranjanje in obnovo kulturne dediščine, obenem pa je precej pripomogel k ozaveščanju ljudi o skrbi za umetnine.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje