Pobudo za posestvo Gradu Brdo pri Kranju je dala kranjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, s sprejetjem odloka pa je ta tudi zapisan v Uradni list RS. V okviru posestva Gradu Brdo pri Kranju je za kulturni spomenik državnega pomena razglašen tudi
Muzej na prostem oziroma toplarja ob grajski konjušnici in toplar za hotelom, saj se ponašajo z lastnostmi umetnostnozgodovinskega oziroma umetnostnega in arhitekturnega, etnološkega, izjemnega zgodovinskega spomenika in kulturne krajine ter lastnostmi spomenika oblikovane narave.

Kot je mogoče prebrati v utemeljitvi predlagatelja, sega zgodovina dvorca na Brdu v srednji vek, ko je bila na tem mestu zgrajena prva arhitektura, na njeni zasnovi pa so pozneje zgradili renesančno utrdbo. V 20. stoletju je doživel dvorec več prezidav. V protokolarni objekt je bil spremenjen že v Kraljevini Jugoslaviji, to vlogo je zadržal v socialistični Jugoslaviji in bil v osrednji protokolarni objekt v Sloveniji urejen po letu 1991.

Tudi parkovne površine imajo svojo vrednost
Kot posebnost kompleksa se omenja še bogato založena knjižnica, v kateri med drugim hranijo izvirnik Dalmatinove Biblije. Izjemna večplastnost celote pa tudi uvršča parkovne površine, ki kažejo kontinuiteto urejanja od 16. stoletja in poznejših baročnih ureditev, v vrh zgodovinskega razvoja v Sloveniji.

Kaj določa odlok?
Po tem sprejetem odloku, ki bo začel veljati dan po objavi v Uradnem listu RS, za kompleks velja splošni varstveni režim, ki določa, da upravljavec omogoča in spodbuja predstavitve celote in posamičnih zaščitenih del z dostopnostjo javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegove namembnosti. Prav tako pa zakon določa strog varstveni režim glede ohranjanja in vzdrževanja sedanje namembnosti, posebej v reprezentančne namene.

Poleg tega odlok določa pripravo državnega prostorskega načrta, nadzor nad izvajanjem odloka pa opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije.

Spomenik iz antične Poetovione
Kulturni spomenik državnega pomena je postal tudi Orfejev spomenik, ki stoji na Slovenskem trgu na Ptuju. Gre za nagrobno stelo iz rimskih časov z vklesanim osrednjim reliefnim prizorom Orfeja, antičnega mitičnega pevca in igralca na liro.

Antični spomenik je bil postavljen Marku Valeriju Veru, ki je bil župan rimske Poetovione v okrožju Papirija v 2. stoletju. Nagrobnik še danes priča o okusu in svetu vrhnjega sloja provincialnega meščanstva v rimski Petovioni tistega časa.