Pod pokroviteljstvom Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino (CIHA) sta mariborska filozofska fakulteta in Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo pripravila mednarodni znanstveni simpozij o globalnih in regionalnih pogledih na umetnost okoli leta 1400.
Gre za gotiko, natančneje čas mednarodnega mehkega sloga, ki se je v tem času širil po Zahodni Evropi zlasti iz severne Francije, dvora burgundskega vojvode, ustvarjanja pod cesarskim mecenstvom v Pragi in tudi iz Italije. Estetika mednarodne gotike, mehkega sloga z milimi obrazi in cvetlično draperijo se je iz enega umetniškega središča v drugo širila z iluminiranimi rokopisi.
Umetnostnozgodovinska stroka je dobila nekaj temeljnih študij omenjenega obdobja časa konec 70. let z veliko razstavo v Kölnu Parler und der Schöne Stil 1350−1400: Europäische Kunst unter den Luxemburgern (Parlerji in mehki slog 1350−1400. Evropska umetnost pod Luksemburžani). Postavitev je umetnost celinske Evrope in Sredozemlja obravnavala iz regionalnih in drugih vidikov ter jo umestila v splošne preglede evropske umetnostne zgodovine. Leta 2002 se je nadaljevalo z razstavami v Trentu o gotski umetnosti v alpskem prostoru v obdobju med letoma 1350 in 1450, v letih 2005 in 2006 pa še v Luksemburgu in Budimpešti ter v Pragi.
Kakovost ptujskogorskih spomenikov
Kot rečeno, je pri nas eden ključnih oziroma kar osrednji spomenik tega časa prav bazilika na Ptujski Gori tako s svojimi arhitekturnimi dosežki, mrežasti prepletom reber in zvezdastim obokom v prezbiteriju kot kakovostnimi kiparskimi deli. Ohranili so se kip sv. Jakoba, sv. Barbare in Marije Zavetnice s plaščem, pod katerim se skriva osemdeset ljudi posvetnega in cerkvenega stanu. To je bil čas, ko je naš prostor doživel svoj umetniški višek, sem pa so se stekali različni vplivi in prihajali mojstri, ki so se šolali v najbolj zasedenih delavnicah glavnih umetniških središč. Umetnost na obrobju odpira posebna vprašanja, ki jih ni mogoče obravnavati samo s preučevanjem vodilnih umetnostnih središč z dvori posvetnih in cerkvenih vladarjev, je zapisala vodja priprav na dogodek Marjeta Ciglenečki.