V cerkvi, pomembnem gotskem spomeniku današnjega slovenskega prostora, ki je prinesel arhitekturne dosežke iz takrat enega osrednjih umetnostnih središč Evrope, Prage, se je v nekdanji kapeli Svetega križa ohranila poslikava, ki je nastala med letoma 1424 in 1426. Gre torej za čas, ko je bil mednarodni mehki slog v evropskih centrih s svojim izhodiščem na dvoru Karla IV. na Češkem že za svojim vrhuncem, vendar za ptujskogorske freske vseeno lahko rečemo, da so kakovosten primer mednarodne gotike.
Freske, na katerih so upodobljeni za naš prostor redki motivi stigmatizacije sv. Frančiška in prav tako redka upodobitev svetnic Marije in Marte, je leta 1948 odkril restavrator Peter Železnik, ki jih je tudi obnovil. Odtlej pa so ostale nedotaknjene in zato že precej zaprašene ter poškodovane.
Za obnovo fresk so se bratje minoriti odločili ob lanski 600-letnici te triladijske cerkve, ki so jo Gospodje Ptujski dali verjetno postaviti po zaobljubi za uspešen prihod iz bitke pri Nikopolju. Dela so ob sodelovanju zavoda za varstvo kulturne dediščine začeli oktobra 2009, povsem končali pa jih bodo po praznikih. Prenovljene freske je blagoslovil mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek.
Visoka umetniška kakovost
Odgovorni konservator Robert Peskar je pojasnil, da gre za freske visoke umetniške kakovosti, saj so kljub starosti razmeroma dobro ohranjene. "Freske so res tisti kosi, o katerih smo se na študiju umetnostne zgodovine učili kot o najvišji stopnji srednjeveške umetnosti," pa je njihov pomen skušala pojasniti generalna direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Jelka Pirkovič. Njihova obnova ni pomembna le za romarski kraj, ampak, kot pravi, tudi za slovensko kulturno dediščino, saj bazilika tako ni več le spomenik izjemnega pomena z vidika arhitekture in kiparstva, ampak po novem tudi slikarstva.
Pomembna 'priča' gotskega ustvarjanja
Cerkev, ki so jo skoraj pred letom dni razglasili za baziliko, je eden osrednjih spomenikov gotskega ustvarjanja pri nas. V njej se je ohranilo več kakovostnih primerov plastike tistega časa, med drugim kip sv. Jakoba z elegantno izvedbo značilne S–linije, podobno zasnovana sv. Barbara in Marija ter znameniti relief Marije zavetnice s plaščem. Pod tem varuje 82 figur iz različnih stanov 15. stoletja, med katerimi kažejo nekateri tudi individualne poteze.