Potem ko se je princ Charles že vmešal v njemu nevščen projekt obnove Chelsea Barracks, in ko je vse skupaj že malce potihnilo, je v javnost prišlo njegovo pismo katarskemu šejku v povezavi s tem projektom. Foto:
Potem ko se je princ Charles že vmešal v njemu nevščen projekt obnove Chelsea Barracks, in ko je vse skupaj že malce potihnilo, je v javnost prišlo njegovo pismo katarskemu šejku v povezavi s tem projektom. Foto:
Princ Charles
Prestolonasledniku pogosto očitajo, da v svojem prizadevanju za gradnjo po starih načelih ubija kreativnost in zagovarja arhitekturo, ki je golo posnemanje in ki je ni mogoče ovrednotiti kot pravo kulturno ustvarjanje. Foto: EPA
Območje Chelsea Barrack je bilo zgrajeno po letu 1860 kot vojaško naselje, po drugi svetovni vojni pa so ga obnovili in zrasli so viski stanovanjski bloki. Foto: Wikipedija
Princ Charles je že pred letom pozval katarsko kraljevo družino naj prekliče plan biroja Richarda Rogersa, ki je načrtoval tudi Millenium Dome, pariški Pompidoujev center, 4. terminal na madridskem letališču Barajas in 5. terminal na Heathrowu.

Pravzaprav dejstvo, da princ želi preprečiti obnovo, niti ni nič novega; glede na to, da je že pred 25 leti z govorom na Kraljevem inštitutu britanskih arhitektov (Royal Institute of British Architects) uspešno preprečil gradnjo prizidka k britanski narodni galeriji arhitekturnega biroja Ahrends, Burton, Koralek, in da se je pred letom dni na istem mestu znova jasno - le da tokrat v spravljivejšem tonu - izpričal za zagovornika klasicizma, prav tako pa je načrt Richarda Rogersa za novo ureditev območja Chelsea Barracks že ožigosal za slabega. Najbolj neprijetno pri vsem skupaj je to, da je nedavno v javnost prišlo prinčevo pismo katarskemu šejku, ki kot predsednik investicijske družbe za ta projekt, bdi nad obnovo tega londonskega območja.

Brutalni posegi v podobo Londona
Princ Charles je marca lani šejku Hamadu bin Jasimu al Thaniju poslal pismo, v katerem se pritožuje nad "brutalnimi" posegi, ki naj bi se zgodili v eni izmed centralnih londonskih četrti. Pismo je bilo delno citirano na sodišču, kjer so gladili spor med družbo Qatari Diar, ki jo vodi prav šejk Hamad in je odkupila to četrt, ter drugo družbo, ki je (tedaj) v sožitju s Qatari Diar prav tako odkupila četrt, CPC Group, na čelu katere je monaški tajkun Christian Candy. Sodišče je, potem ko je slišalo vsebino korespondence med britanskim princem in katarskim šejkom, odredilo, da ta v celoti pride v javnost.

Kot poroča The Independent, v pismu Charles jasno izpričuje svoja prepričanja, ki se dotikajo estetike v arhitekturi. Pravi namreč, da se čuti prisiljenega v to, da piše svojemu stanovskemu kolegu (confrère) iz srednjega vzhoda in mu osvetli uničenja, ki pretijo mnogim delom Londona "z enim 'brutalnim' razvojem za drugim". Te načrte označuje kot "velikanske eksperimente s pravo dušo prestolnice" in obenem sugerira, da je čas, da se vrnejo k starinskim arhitekturnim vrednotam iz gregorijanskih časov, kot jih je najti v mestih Bath in Edinburg: "Takšni ambienti temeljijo na 'staromodnih' - jaz bi to imenoval brezčasnih - odlikah trgov in stanovanjskih blokov, ki so vsi lahko vzor visokoraslim blokom."

Visoki bloki iz rdeče opeke
Sporno območje Chelsea Barracks je bilo zgrajeno v 60. letih 19. stoletja, da bi v njih živeli pripadniki dveh bataljonov. Prvotno so bile to hiše, zgrajene v viktorijanskem slogu, ki pa so jih po drugi svetovni vojni nadomestili masivni in dokaj visoki stanovanjski bloki, zgrajeni iz tipične rdeče opeke. Leta 2005 pa so stanovanjsko naselje prodali zgoraj omenjenima družbama, ker je bilo potrebno temeljite obnove. Načrt je izdelal Richard Rogers, a kot je že lani povedal princ Charles, se predvideni objekti nikakor ne stikajo z bližnjo bolnišnico arhitekta Christopherja Wrena.

Pri čemer je treba priznati, da se s prinčevimi pogledi, na steklene in visokorasle stolpnice, ki jih predvideva načrt, strinja marsikateri Londončan. Kot kaže, so Angleži precej bolj kot sodobnim zgradbam, naklonjeni retrotrendnim tipičnim angleškim hišicam. Očitno se Londončani bojijo, da bi kakršen koli večji poseg v silhueto Londona pokvaril njegovo podobo in ga spremenil v bahato metropolo. Prav tako mnogi prebivalci glavnega mesta Velike Britanije zavračajo tudi manjše posege, ki bi njihovim domovom prinesli malce več udobja, ker ne želijo oskruniti trenutno obstoječe estetike.

Vsak lahko izrazi svoje mnenje
Ne glede na to, kaj pravijo Londončani, pa je bolj kot ne jasno, da se princ Charles ne bi smel vmešavati v urbanizem Londona in da spornemu pismu ne bi smel priložiti skice svojega najljubšega arhitekta Quinlana Terryja. Njegov načrt bi po prinčevih besedah marsikaj doprinesel k obujanju območja ob reki Westbourne. "Zelo mi je žal, da vam pišem v povezavi s tem, in da se vmešavam, vendar je to območje za London velikega pomena, zato zasluži nekaj, kar se z njim sklada," je pisal princ katarskemu šejku.

Če je še pred letom dni kazalo, da bodo arhitekti, ki zagovarjajo sodobno arhitekturo, in britanski prestolonaslednik lahko sobivali, čeprav njihova prepričanja in pogledi na estetiko ne bodo nikdar povsem enaki, je znova postalo jasno, da ne bo tako. Princ se je namreč že srečal z namestnikom župana Londona, s katerim se je pogovarjal prav o sporni obnovi. Vse, kar je na to povedal nekdanji predstavnik za tisk princa Charlesa je: "Večkrat smo že povedali, da ima waleški princ, tako kot kdor koli drug, pravico, da izrazi svoje mnenje."