V desetih letih je je fundacija med drugim obnovila več kot 25 različnih spominskih obeležij. Med svoje dosežke pri fundaciji pa štejejo še obnovo dveh vojaških kapel, uredili so šest muzejev na prostem, opravili popis okrog 22.000 padlih vojakov v Zgornjem Posočju, založili ter izdali 40 promocijskih in strokovnih gradiv. V prostorih fundacije so odprli informacijski center Pot miru in v Kobaridu uredili zgodovinsko knjižnico gradiva o prvi svetovni vojni.

Na celotni frontni črti v Posočju, kjer je potekala soška fronta, in v zaledju so bile zgrajeni številni utrdbe, strelski jarki, kaverne, poti in "mulatiere", cerkve in kapele, bolnišnice, žičnice, pokopališča ter številni drugi objekti. Njihovi ostanki sodijo v pomembno kulturno in zgodovinsko dediščino. Da bi to dediščino čim bolj ohranili, je vlada leta 2000 sprejela desetletni program z naslovom Posočje - Poti miru kot nacionalni in mednarodni projekt.

"Ko smo delali Kobariški muzej, smo poskrbeli za premično dediščino prve svetovne vojne. Manjkala pa je predstavitev nepremične dediščine, ki je po naših hribih in dolinah," je nastanek Fundacije Poti miru v Posočju predstavil eden izmed pobudnikov za njeno ustanovitev in predsednik uprave Zdravko Likar.

Prek Goriškega do Devina
Po vzoru Poti miru v Zgornjem Posočju je fundacija skupaj s sedmimi slovenskimi občinami in z italijanskimi partnerji pripravila nadaljevanje poti čez Goriško in Kras do morja pri Devinu. Dediščino soške fronte, druge kulturnozgodovinske znamenitosti in naravne lepote želijo tako povezati v enoten izobraževalno-turistični produkt Pot miru. Podoben projekt obnove frontne linije pripravljajo tudi na italijanski in avstrijski strani, vse načrtovane projekte pa bi povezali na evropski ravni. Tako bi celotna jugozahodna frontna linija postala evropski Park spomina.

Likar je dodal, da so urejene poti in predvsem muzeji izredno dobro obiskani. "Presenečeni smo predvsem nad velikim obiskom muzeja na Kolovratu, ki ga obiskuje predvsem veliko število Italijanov," je sklenil Likar.