V javnost je pred kratkim prišla tudi resolucija o državnih razvojnih programih, kjer je gradnja NUK-a predvidena šele med letoma 2010 in 2023. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo tega ne želi komentirati, saj vlada resolucije še ni dokončno potrdila, pravijo pa, da je to verjetno povezano s tem, da vlada od MOL-a še ni dobila potrebnih zemljišč.

Na mestni občini Ljubljana pa pravijo, da so svoj del obveznosti za začetek prve faze gradnje izpolnili. Ljubljanski podžupan Miloš Pavlica je tako dejal: "V skladu z dogovorom smo pripravili pogodbo o prenosu, ta pogodba je bila 25. julija posredovana tudi ministrstvu za visoko šolstvo in čakamo, da ministrstvo da odziv." Martin Plut z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa pravi, da je ministrstvo na osnutek pogodbe že dalo pripombe in da zdaj na ministrstvu čakajo, da MOL zemljišča tudi dejansko prenese na vlado, kar je pogoj za začetek gradnje prve faze.

Pred mesecem dni je kazalo drugače
Pred mesecem dni je kazalo, da nesoglasij med ministrstvom in MOL-om ni. Tedaj so namreč minister za visoko šolstvo, minister za kulturo, direktor ljubljanske mestne uprave in arhitekt NUK-a 2 Marko Mušič zagotovili, da se bo gradnja začela drugo leto. Za prvo fazo gradnje naj bi namreč zadosotovalo že to, da bi MOL na državo prenesel 80 odstotkov za postavitev celotnega kompleksa potrebnih zemljišč. Prva faza gradnje naj bi stala približno 11 milijard slovenskih tolarjev, finančni načrt za celoten gradbeni podvig pa še ni narejen. Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo zatrjujejo, da bosta oba, finančni in časovni načrt, narejena tedaj, ko bodo zemljišča pridobljena.

Na MOL-u sicer zatrjujejo, da morajo pridobiti le še 1.600 kvadratnih metrov zemljišč, ki pa niso pogoj za začetek prve faze gradnje. Priznavajo pa, da je pridobivanje zemljišč zelo težavno, saj lastniki niso pripravljeni sodelovati, tako kot bi bilo treba.