Nemčija, Belgija in Velika Britanija so Grčiji vrnile na stotine neprecenljivih umetnin; najstarejši je kovanec iz 5. stoletja pred Kristusom. Med predmeti, ki jih je vrnila Nemčija, je 96 bakrenih in keramičnih posod, ki izvirajo iz 3. in 4. stoletja pr. n. št. in iz Tesalije (na severu Grčije).

Posodje so policisti leta 2007 zasegli v Nürnbergu, in sicer v tovornjaku, ki se je pripeljal iz Grčije. "Veliko teh predmetov je bilo vrnjenih zaradi sodelovanja med grškimi funkcionarji in grškim konzulatom v Münchnu," je povedal minister za kulturo Antonis Samaras na predstavitvi predmetov v Arheološkem muzeju v Atenah.

Turist jo je "pocvirnal" z marmornim kipom
Razstavljenih je na stotine ostankov lončenine in bakrenih kovancev, ki izhajajo iz obdobja od 5. do 3. stoletja pred Kristusom in so jih Grčiji vrnili iz Belgije, ena izmed "zvezd" razstave pa je marmorni kip iz 11. ali 12. stoletja, ki ga je v 50. letih prejšnjega stoletja iz bizantinskega templja v antični Agori odnesel britanski turist. Grškemu veleposlaništvu v Londonu ga je pred kratkim vrnil turistov sorodnik.

Grčija je začela izvajati kampanjo, da bi odkrila antične artefakte, ki so jih pretihotapili iz države ter umestili v zasebne zbirke in muzeje. V zadnjih petih letih je tako prišla na sled in dobila nazaj umetnine iz Italije, Gettyjevega muzeja iz Los Angelesa in zbirke Shelby White iz New Yorka.

Frizi s Partenona ostajajo v Veliki Britaniji
Že več let pa Grčija poziva Veliko Britanijo, naj vrne partenonske marmorje iz 5. stoletja pred Kristusom, ki jih trenutno hrani Britanski muzej. Frize, znane tudi pod imenom Elginovi marmorji, je z vrha akropole odstranil lord Elgin, ko je bil britanski veleposlanik v Otomanskem imperiju. 2500 let stare skulpture z religioznimi in mitološkimi prizori britanska ustanova hrani od leta 1816, ko jih je kljub neprestanim grškim prizadevanjem, da bi jih dobili nazaj, lord Elgin prodal.

Polemika ostaja nerazrešena: Britanci namreč trdijo, da je bil posel zakonit, saj so Elginu dovoljenje, da jih odstrani, dali tedanje grške oblasti. V Atenah sicer še vedno upajo, da jih bodo lahko razstavili v novem, sto milijonov evrov vrednem muzeju, ki ga bodo odprli 20. junija, toda v Britanskem muzeju v tem ne vidijo smisla, ker jih, kot so ugotovili, v Londonu lahko vidi več ljudi.

Kaj pa umetnine, odnesene iz Slovenije?
Slovenija si še vedno prizadeva za trajno vrnitev med drugo svetovno vojno odvzetih umetnin v Slovenijo (iz Izole, Kopra in Pirana naj bi bilo odpeljanih okoli 97 umetniških del, ki so bila v zasebni lasti, večji del cerkveni; med njimi so umetnine slikarjev beneške šole 15. in 16. stoletja, kot so Vivarini, Veneziano, Carpacci in drugih). Septembra lani je zunanji minister Dimitrij Rupel izrazil željo, da bi jih razstavili pri nas, vendar je to bila tarča številnih ugovorov.

Predsednik tržaškega Deželnega inštituta za istrsko, dalmatinsko in reško kulturo Silvio Del Bello je takrat odgovoril, da bi umetnine razstavili v Trstu, v bodočem muzeju istrsko-reško-dalmatinske kulture. Del Bello je izrecno poudaril, da gre v tem primeru za italijanske umetnine, v katerih se slika duh zvestih očetov optantov, ki so z beračenjem in z zbiranjem miloščine nabrali denar, ki so ga potem dali najboljšim umetnikom, do katerih so imeli možnost pristopiti.

A. J.