Leta 1980 so na obali pod masivnimi opečnatimi bloki tudi več kot dvajset metrov globoko odkrili več sto okostij, skoraj vsa pa so bila brez glave. Foto: Wikipedia
Leta 1980 so na obali pod masivnimi opečnatimi bloki tudi več kot dvajset metrov globoko odkrili več sto okostij, skoraj vsa pa so bila brez glave. Foto: Wikipedia
Načrt mesta Herculaneum
Herculaneum je bil pred uničenjem počitniško mesto antičnih Rimljanov, in glede na število razkošnih vil, je mogoče sklepati, da tudi mondeno. Foto: Wikipedia

Po vsej verjetnosti najbolj znano antično mesto Pompeji so z bližnjim Herculaneumom, ki prav tako ni ubežal črnemu oblaku, nastalem ob izbruhu Vezuva, katerega je opisal očividec Plinij ml., najbolje ohranjeno starorimsko mesto. Ostanke Pompejev Italija po letih dokaj mačehevskega odnosa le ne bo prepustila popolnemu propadu, medtem ko so se obnavljanja Herculaneuma lotili že pred dvema desetletjema. Takrat so za javnost zaprli glavno cesto Decumanus maximus, ki je vodila od vzhoda proti zahodu, in jo v sklopu iniciative Konservatorski projekt Herculaneum, v katerega je ameriški podjetnik David Packard vložil 15 milijonov evrov, začeli obnavljati.

Zakladi mesta se postopno odpirajo
Cesta je zdaj pripravljena za turistične sprehode, arheologi pa upajo, da bodo v
naslednjih letih za javnost lahko ponovno odprli 1800 kvadratov veliko hišo Telephusovega
reliefa, poleg nje pa še pot, ki je nekdaj vodila ob obali in tudi do vile Papyri. Vila Papyri je najbolj razkošna vila mesta, k njej pripadajoče posestvo se do morske obale razteza v štirih terasah, nekdaj pa je pripadala Cezarjevemu tastu Luciusu Calpurniusu Pisu Caesoniusu, mecenu pesnikov in filozofov, ki je v vili ustvaril obsežno knjižnico s 1800 zvitki papirusa.

"To je izjemen projekt, saj smo z njim Herculaneum vrnili obiskovalcem," je povedala vodja projekta Jane Thompson in dodala: "Službe, pristojne za kulturno dediščino, so si sicer prizadevale, da bi sproti reševale težave, vendar pa so bile razmere takšne, da je bilo za javnost zaprtih vedno več hiš tega antičnega mesta in da je bilo na najdišču vedno več zapor." Thompsonova je tudi povedala, da bosta po zaslugi konservatorskega projekta do konca leta 2012 spet odprti dve tretjini tega arheološkega najdišča.

Rimski imperij v času Flavijcev
Stanje, v katerem so našli Pompeje in Herculaneum, je najlepši materialni dokaz starega rimskega imperija na vrhuncu moči. Izbruh vulkana, ki ga je opisal očividec Plinij ml. - med njegovim izbruhom je bil namreč na ladji, zasidrani v Neapeljskem zalivu - pa se je zgodil v letu, ko je oblast z Vespazijana prešla na Titusa. Oba vladarja in tudi njunega naslednika, zadnjega Flavijca, Domitijana, so kritizirali zaradi centralizacije oblasti, vendar pa so vsi trije uspešno izvedli reforme, z njimi utrdili imperij in ohranili njegovo stabilnost vse do tretjega stoletja.

Počitniško mestece starih Rimljanov
Pompeji so imeli v tem času vlogo pomembnega in uspešnega trgovskega mesta, Herculaneum pa je bil počitniško letovišče. Herculaneum ljubitelje antike danes navdušuje z izjemnimi stenskimi poslikavami v vili Oplontis, ob ogledu katerih dobi sodobni človek predstavo o razkošnem življenju, ki so ga uživali premožni državljani zgodnjega obdobja rimskega imperija.

Med prvimi izkopavanji v Herculaneumu so našli le nekaj ostankov trupel, zato so arheologi menili, da je večina prebivalcev pobegnila pred uničenjem. Leta 1980 pa so na obali pod masivnimi opečnatimi bloki več kot dvajset metrov globoko odkrili več sto okostij, skoraj vsa pa so bila brez glave. Domnevajo, da je zaradi neznosne vročine ob vulkanskem izbruhu (750 stopinj Celzija), umrlim glave dobesedno razneslo. Herculaneum naj bi po mnenju strokovnjakov uničil piroklastični oblak, ki je prekril mesto z debelo plastjo vulkanskih drobcev, na nekaterih mestih tudi petkrat debelejšo od tiste, ki je prekrila Pompeje.