Na občini Idrija so predstavili program, s katerim želijo na seznam uvrstiti t. i. poti živega srebra. Za uvrstitev na seznam se poleg Slovenije potegujejo še Španija, Mehika in Peru. Kot poudarja Maja Majnik, vodja službe za družbene dejavnosti na idrijski občini, ostajajo optimisti kljub kandidaturi več držav z dveh celin hkrati.

S kandidaturo si štiri države prizadevajo za ohranitev in razširitev tehnološke in kulturne dediščine, povezana z izkoriščanjem živega srebra, program pa pripravljajo strokovne delovne skupine, ki zbirajo gradivo, na podlagi katerega bodo lahko Unescu poslali usklajen projekt. Med 9. in 12. majem se bodo predstavniki držav sestali prav v Idriji, junija pa bodo odpotovali v Mehiko. Rok za oddajo kandidature se izteče 30. septembra.

Dve leti pred Kolumbovim odkritjem Amerike
Bogato nahajališče živega srebra so v Idriji odkrili leta 1490, po legendi pa naj bi nanj naletel kmet, ki naj bi med nalivanjem vode v škaf opazil, da se je v njem nekaj zasvetilo. Ko je hotel škaf premakniti, ga ni mogel, ker je bil ta pretežek. Odpravil se je v Škofjo Loko, kjer so ugotovili, da gre za živo srebro.

Srebrovo rudo naj bi začeli v Idriji kopati v zadnjem desetletju 15. stoletja, rudnik pa so po več kot štirih stoletjih skoraj neprekinjenega delovanja zaprli v 80. letih 20. stoletja, potem ko je živemu srebru na borzah izrazito padla vrednost, ki je sledila množični opustitvi živega srebra v industriji.

Iz Slovenije je na Unescovem seznamu trenutno mogoče najti Škocjanske jame, ki so jih med ostala imena svetovne dediščine zapisali leta 1986.