

V Gorici rojeni skladatelj in zborovodja je 16. februarja 1937 umrl za posledicami fašističnega mučenja. Italijanski poklon Bratužu, ki je bil v času v času med obema svetovnima vojnama ena najvidnejših osebnosti v glasbenem in tudi širšem kulturnem življenju na Goriškem,je velikega pomena za vse Slovence. Ob tej priložnosti je bilo namreč v goriški vladni palači povsem prvič slišati slovensko glasbo in skladbo Lojzeta Bratuža.
"Menil sem, da je treba brezpogojno priznati, da je bil to umor, ki je našemu mestu vzel pesnika, glasbenika in čudovito osebo."Z glasbo proti fašizmu
Spomin na Lojzeta Bratuža ni na Goriškem nikoli utonil v pozabo. Za to so poskrbeli Goričani, ki so že leta 1952 po Bratužu poimenovali svoj Kulturni center, ki še danes nadaljuje Bratuževo poslanstvo, to je skrb za živahno in kakovostno kulturno življenje. Lojze Bratuž ostaja simbol pogumnega in miroljubnega upora proti okupatorju. V Goriški pokrajini je z vodenjem slovenskih pevskih zborov skušal ohranjati slovenščino na delu ozemlja, ki je bilo z rapalsko pogodbo priključeno Italiji (Italiji je tedaj pripadla kar okoli tretjina ozemlja, ki danes pripada Republiki Sloveniji).
Zaradi dobmoljubja so ga zaprli že leta 1929. Vendar je nadaljeval z narodnobuditeljskim delom. Leta 1930 ga je sicer goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej imenoval za nadzornika cerkvenih pevskih zborov na Goriškem, a je Bratuž še naprej vodil tudi več slovenskih zborov. Tega je bilo konec proti koncu leta 1936. 27. decembra so fašisti Bratuža takoj po maši zgrabili in ga odpeljali v zapor. Tam so ga silili piti bencin in strojno olje. 16. februarja 1937 je Lojze Bratuž zaradi zastrupitve umrl.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje