Brata Guastallo sta rojstno hišo italijanskega slikarja in kiparja Amedea Modiglianija (1884-1920) v Livornu kupila leta 1991. Giorgio je nato najel bratovo polovico in jo spremenil v muzej, posvečen Modiglianijevemu življenju in delu, ki je deloval vse do zdaj. Med bratoma je namreč sledil sodni spor, muzej pa bo do nadaljnjega zaprt.

Potem ko je Giorgio najel stanovanje, ga je opremil s starim pohištvom in ga napolnil z izvirnimi Modiglianijevimi slikami ter kipi, so v muzeju uredili tudi arhiv pomembne serije dokumentov, ki priča o delu v Livornu rojenega umetnika. Spor se je zgodil 12 let pozneje (torej leta 2003), ko se Guido Guastalla ni strinjal, da bi z bratom obnovila najemno pogodbo za njegovo polovico hiše.

Muzej ali poslovni prostori
"Stanovanje želim urediti v mednarodni center Modiglianijevih študij, ki bi ga upravljala skupina mednarodnih kritikov in strokovnjakov," je pojasnil Giorgio. O svojem bratu pa pravi, da je že po nakupu hišo želel oddati nekemu računovodskemu podjetju. "Muzej je vsa ta leta deloval samo zaradi mojega predanega dela in bo zaprt, vse dokler spor ne bo razrešen," je napovedal.

Neizbrušen kristal
Amedeo Modigliani se je rodil 12. julija 1884. Sprva se je preizkušal v kiparstvu, pozneje pa se je bolj posvetil slikarstvu. Živel je tudi v Parizu, kjer je na Montmartru obiskoval likovno akademijo Colarossi. Na njegova zgodnja dela so vplivali Cezanne, Paul Gauguin in Toulouse-Lautrec. H kiparstvu se je vrnil med letoma 1909 in 1914, večina njegovih najbolj znanih likovnih del pa je nastala med letoma 1916 in 1919.

Ko je bil Modigliani star 11 let, je njegova mati v svoj dnevnik zapisala: "Otrokov značaj je še vedno tako neizoblikovan, da ne morem nič reči o njem. Obnaša se kot razvajen otrok, vendar je inteligenten. Morali bomo počakati, da vidimo, kaj se skriva v kristalu. Morda umetnik?" Vse od takrat je gospa Modigliani svojega sina podpirala v njegovih umetniških ambicijah.

Že kot otrok je bil zelo bolehen, kar je pri 15 letih uporabil 'sebi v prid'. Med napadom tifusne vročice si je zaželel, da bi obiskal muzeja Palazzo Pitti in Uffizi v Firencah, kjer so razstavljena mnoga najslavnejša umetniška dela - v Livornu je bil takratni muzej precej slabo založen -, mama pa mu je obljubila, da ga bo tja peljala, ko bo ozdravel. Obljubo je izpolnila.

Od Rima do Pariza
Na prelomu stoletja se je Modigliani podal na 'učno pot' po Italiji; nekaj časa je živel v Rimu, nato v Firencah in Benetkah, kjer se je prvič srečal s hašišem. S selitvijo v Pariz so se njegove težnje po boemskem življenju, ki je bilo v takratnih časih pravzaprav že kar nujno za umetnika, še bolj razmahnile - afere (ko je bil pijan, se je v javnosti pogosto rad slekel do golega), absint in mamila, kar je načelo že tako šibko zdravje in privedlo do tuberkuloze, boj s katero je izgubil.

V času svojega življenja je imel Modigliani le eno samostojno razstavo, in sicer je leta 1917 pripravil postavitev v galeriji Berthe Weill, ki je precej razburila javnost z razstavljenimi akti.