Strokovna javnost v Italiji zadnje mesece zaskrbljeno ugotavlja, da nepazljivost ljudi ogroža njihovo kulturno dediščino. Zgovoren je primer izpred nekaj mesecev: neki turist je v Firencah skušal splezati na kip Neptuna, delo baročnega umetnika Bartolomea Ammanatija iz 16. stoletja, in mu pri tem odlomil roko.

V Rimu so se vandali spravili nad vodomet baročnega velikana Berninija, prav tako pa se je pod udarom znašel vodnjak Navicella, delo Andree Sansovine. Mestni redarji so nemočni v boju proti grafitarjem, ki vedno znova popišejo marmorne doprsne kipe slovitih Italijanov, ki krasijo park Pincio.

Umetnost danes ... in kako dolgo še?
Oblasti so se začele resno spraševati, če so naredili vse za ohranitev dežele, ki je v celoti nekakšen muzej na prostem. Umetnostna zgodovinarka Mina Gregori je ena glavnih pobudnic načrta, po katerem naj bi najpomembnejša umetniška dela, ki se jih ne da popolnoma zaščititi, prestavili v muzeje in galerije. Za kronski primer nespametnosti tako navaja obnovo kipa grškega heroja Perzeja z Gorgonino glavo v rokah, ki so ga mestne oblasti v Firencah restavrirale, nato pa postavile nazaj na isto mesto. Kip iz leta 1554 po njenem ne bi smel biti na milost in nemilost izpostavljen slabemu vremenu, onesnaževanju in vandalizmu.

Krivi so turisti!
Antonio Paolucci, nadzornik italijanske umetniške dediščine, meni, da je še prezgodaj za alarm, vseeno pa bi bilo treba problem zatreti v kali. Ker Italija verjetno nikoli ne bo imela dovolj policistov, da bi zavarovali vsak kip posebej, bi se bilo po njegovem treba osredotočiti predvsem na ozaveščanje in izobrazbo otrok v šolah. Velik del krivde Paolucci vali tudi na brezobzirnost nekaterih turistov.