Oglas
Na brestaniškem gradu Rajhenburg je potekala razprava o obnovi ene najstarejših grajskih poslopij na Slovenskem. Na popoldanskem sklepu kolokvija so predstavili, kakšni so načrti s prostori gradu po letu 2013, ko bo prenova končana. Namen je povezati turizem in kulturno dediščino ter gospodarske dejavnosti.
Večji del prvega nadstropja bo namenjen zbirkam Muzeja novejše zgodovine. Iz renesančne dvorane bo urejen dostop v obe kapeli in postavili bodo zbirko o razvoju gradu in življenju v dolini. Za drugo nadstropje so si zamislili na novo urejeno zbirko o slovenskih izgnancih, pridobljeni pa še prostori za večje kulturne prireditve. Posebno mesto bo v tem nadstropju namenjeno življenju trapistov.
Nazaj v čas visokega srednjega vekaPoslopje je med umetnostnozgodovinsko najzanimivejšimi gradovi, saj najstarejši del zaznamuje še romanska arhitektura, umetnostno najpomembnejša pa je kapela iz časa salzburškega škofa Konrada, ki je dal grad po bojih z Madžari v 12. stoletju spet pozidati. To je bilo tudi obdobje, ko se je na grad priselila rodbina Rajhenburških, ki je na gradu ostala do izumrtja družine leta 1570. Dokončno podobo je grajski kompleks, ki obsega tudi zanimivo renesančno severno krilo, dobil pod grofi Gallensteini, pomembnejši lastniki pa so bili tudi Attemsi, plemiška družina, ki izvira z gradu Attems na slovensko-romanski etnični meji v Furlaniji.
Menihi, ki zaradi spoštovanja sv. Benedikta delajo sir
Med zanimivimi prebivalci gradu so bili še že omenjeni menihi trapisti. Natančno na današnji dan leta 1881 so prišli iz Francije in v gradu uredili samostan. Trapisti so močno zaznamovali tudi življenje lokalne skupnosti, za katero sicer grad še danes predstavlja pomembno identifikacijsko točko. Trapisti, ena izmed vej cistercijancev, so se v življenje domačinov dejavno vključili predvsem zato, ker gre za meniški red, ki strogo upošteva navodilo svetega Benedikta: ""Pravi menih si le, kadar živiš od dela svojih rok." O trapistih, ki so na gradu živeli do šestdesetih let 20. stoletja in ki so izdelovali sir in nekatere druge dobrote, govori tudi stalna razstava na gradu.
Delovno mesto nacističnih uradnikov
To sicer ni edina zanimiva zgodovinska razstava. Tone Ferenc je tako pred leti zasnoval razstavo o burnem dogajanju med drugo svetovno vojno, ko so nemški okupatorji v grajski stavbi uredili preselitveno taborišče in nacistične urade. Po vojni so bili v gradu zapori, od leta 1968 pa poteka postopna prenova gradu v muzejsko ustanovo, ki gosti tudi pregledno zgodovinsko razstavo Brestanica skozi čas. Nekatere dele gradu, ki je po denacionalizaciji postal last občine Brestanica, so sicer že obnovili, kljub temu pa je ta spomenik državnega pomena potreben celovite in temeljite prenove. Strokovnjaki na kolokviju govorijo o njej, prav tako pa tudi o prihodnosti gradu in njegovem poslanstvu za slovenski narod.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje