Triptih Večna ljubezen je bil del zbirke Belgijca barona Guya Ullensa, ki velja za zelo znamenito zbirko sodobne kitajske umetnosti, kar tudi pomeni, da bo delo iz te kolekcije navadno doseglo visoko ceno. Foto: EPA
Triptih Večna ljubezen je bil del zbirke Belgijca barona Guya Ullensa, ki velja za zelo znamenito zbirko sodobne kitajske umetnosti, kar tudi pomeni, da bo delo iz te kolekcije navadno doseglo visoko ceno. Foto: EPA
Polgola telesa, postavljena v nekakšno nadrealno pokrajino, obkrožena pa so z močnimi mističnimi simboli. Foto: EPA
Džang Šiaogang je znan tudi po seriji portretov, ki so nastali na podlagi najdenih fotografij in želijo še ponazoriti formalnost ter narejenost fotografije. Foto: EPA

Oljni triptih, naslovljen Forever Lasting Love (Večna ljubezen), je na Sothebyjevi dražbi, ki je 3. aprila potekala v Hongkongu, postal najdražja slika sodobne kitajske umetnosti. Za triptih, na katerem je priznani slikar Džang Šiaogang upodobil polgola telesa kot naključno postavljena v imaginarno pokrajino polno takih in drugačnih mističnih simbolov, je neznani zbiralec odštel 54,9 milijona dolarjev.

Še enkrat več
Dražba, posvečena sodobni kitajski umetnosti iz zbirke belgijskega mogotca barona Guya Ullensa, je prinesla kar precejšen izkupiček, "zvezda" dražbe pa je bila prav Šiaogangova slika, ki je nazadnje prinesla skoraj dvakrat toliko, kot so pričakovali.
Glede na napovedi zbiralca Gudža Dženčinga pa bodo cene sodobne kitajske umetnosti samo še rasle; prepričan je celo, da bodo še letos za neko delo, pa naj bo to Džang Šiaogang, Zeng Fandži ali kdo drug, odšteli več kot 15 milijonov dolarjev.

Serija temačnih portretov
Džang Šiaogang se je leta 1958 rodil v mestu Kunmingi, znan pa je predvsem po seriji portretov (t. i. serija Bloodline), ki so pogosto monokromni, stilizirani, portretiranci pa imajo velike temne podočnjake, sedijo pa tako, da namenoma spomnijo na kitajske družinske portrete iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja.

Na njegovo delo sta močno vplivala Dali in Picasso, prav na omenjene portrete pa so vplivale stare fotografije, o katerih je povedal: "Že samo poziranje pred fotoaparatom je vsaj malo formalno, kar pomeni, da je tudi nenaravno. Jaz pa to nenaravnost in občutek formalnosti samo še stopnjujem." Samo idejo za potrete pa je dobil, ko je našel fotografije svoje mame, ko je bila še mlada.

Napačno izražena prava ideja
Pri njegovem delu pa Šiaoganga v veliki meri vodijo besede britanskega eksperimentalnega umetnika Eduarda Paolozzija: "Človek ima prav lahko pravo idejo, vendar se lahko napačno izrazi. Lahko pa se zelo dobro izraža, vendar mu manjka pravih, čistih idej."