Z današnjim dnem se začenja druga faza Ksevta, je na današnji novinarski konferenci poudaril Dragan Živadinov. Po njegovih besedah bo Ksevt v Ljubljani - istoimenski zavod v Vitanju se je letos, kot je znano, preoblikoval v ustanovo državnega pomena - deloval v različnih kulturnih in umetniških institucijah, kjer bo "branil pozicijo kozmifikacije umetnosti in kulturalizacije vesolja", ker je to povezano s postgravitacijsko umetnostjo, ki jo zastopa skupaj z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem.

Osmo nadstropje Avtotehne za Osmo/zo
V prostoru Osmo/za, v osmem nadstropju stolpnice Avtotehne na Slovenski cesti 54, namerava Živadinov nadaljevati koncept kozmifikacije umetnosti in kulturalizacije vesolja, ki ga je s somišljeniki začrtal v Vitanju. Živadinov je sklical novinarsko konferenco, da bi torej spomnil na bližajočo se obletnico rojstva Hermana Potočnika - Noordunga, čigar knjiga Problem vožnje po vesolju je leta 1928 izšla v Berlinu, leto kasneje prvič v angleškem prevodu, leta 1935 pa je doživela še delen ruski prevod.

Nedavno izjemno odkritje na ruskih tleh
Ob raziskovanju dela pionirja kozmonavtike in njegovem vplivu na umetnost so v korespondenci z Muzejem in knjižnico Nikolaja Fjodorova v Moskvi pred kakšnim mesecem naleteli na izjemno odkritje. Na temo odnosa med kozmizmom in rusko avantgardo so v opusu umetnika Aleksandra Labasa (1900-1983) odkrili akvarel Pot na mesec iz leta 1935, ki se kot najzgodnejše umetniško delo doslej neposredno nanaša na Potočnikovo geostacionarno postajo, je še povedal Živadinov.

Labas, ki se je navdihoval pri Henriju Matissu in francoskih fauvistih, je v svet umetnosti vstopil z Metodo, eno od skupin razvpite ruske avantgarde. Njegovo delo je kompozicijsko primerljivo s sliko geostacionarne postaje na naslovnici Potočnikove knjige. Kot je povedal Živadinov, si želijo, da bi umetniško delo, ki ga hranijo v depoju Tretjakovske galerije, nekoč pokazali javnosti, prav tako Potočnikovo knjigo v izvirniku.

In še naslovnica znanstvenofantastične revije
Živadinova hipoteza je tudi, da je bila nekoliko modificirana Potočnikova skica geostacionarne postaje uporabljena tudi za naslovnico ameriške znanstvenofantastične revije Science Wonder Stories leta 1929, medtem ko je bila za širšo javnost njegova geostacionarna postaja prvič posneta v znanstvenofantastičnem filmu Stanleyja Kubricka 2001: Vesoljska odiseja leta 1968. Potočnik je vplival na ameriški in sovjetski vesoljski program, zakaj ne bi tudi širše, se sprašuje Živadinov.

Pol stoletja od projekcije kultnega dela
Razkrili so tudi že preostali program Ksevta, ki bo med drugim zajemal tretjo slovensko vesoljsko akademijo skupaj s simpozijem ter gostovanje dveh junakov iz Zvezdnega mesta - Viktorja Rena, ki je usposabljal večino ruskih kozmonavtov, in njegovega učenca Anatolija Solovjova. Aprila prihodnje leto se bodo spomnili na pol stoletja od uradne premiere filma 2001: Vesoljska odiseja, posnetega po scenariju Arthurja C. Clarka, ki je bila v Washingtonu. Omenimo še, da pa je prav te dni minilo okroglih sto let od rojstva tega britanskega avtorja znanstvenofantastične pripovedi.