Benečani se še niso uspeli navaditi na zadnjo zamenjavo na kanalu Grande, že se jim obeta nov most. Foto: EPA
Benečani se še niso uspeli navaditi na zadnjo zamenjavo na kanalu Grande, že se jim obeta nov most. Foto: EPA
Rialto
Najstarejši in tudi najznamenitejši most, ki vodi z ene strani kanala Grande na drugo, je znameniti Rialto iz 16. stoletja. Foto: EPA

Pojavile so se ideje, da bi star leseni most zamenjali z novo konstrukcijo iz lesa in jekla, zaradi česar so si v lase skočili italijanski arhitekti in konservatorji. Med najglasnejšimi nasprotniki celotne zamenjave starega mostu z novim je Lidia Fersuoch iz italijanske konservatorske skupine Italia Nostra, ki vztraja, da so materiali preveč moderni, da bi lahko nadomestili tako star most. "Zdaj ima most lasten značaj in tega bi morali obnoviti. Benetke tvegajo, da bodo s tem izgubile del identitete," je po poročanju World Architecture News prepričana Lidia Fersuoch.
Mestne oblasti so že podprle začasne načrte, ki jih je izdelal bolonjski arhitekturni biro Schiavina, ki predlaga kombinacijo stekla, jekla in kamna z lokom, slonečim na zasnovi trenutnega mostu. Gradnja novega mostu naj bi stala slabih šest milijonov evrov, po napovedih predlagateljev pa naj bi bil lažje dostopen za invalide in zmanjšal stroške za vzdrževanje starajočega se lesa.
S Calatravo se še vedno niso sprijaznili
Po besedah mestnih oblasti stroškov nenehne restavracije, ki pri letnem pretoku nog 20 milijonov turistov znese 250.000 evrov, ni več mogoče pokriti. Poleg tega na most ne gledajo več kot na zgodovinski spomenik, saj je bil leta 1986 povsem prenovljen.
Lesen Ponte dell'Accademia, s katerim so leta 1933 zamenjali prehodno uničen jeklen most kot začasno povezavo med Palazzo Cavalli Franchetti in Galerijo Accademie, je eden izmed štirih beneških mostov, ki omogočajo prečkanje kanala Grande. Nič manj polemik ni leta 2008 dvignila zamenjava Ponte della Costituzione z jekleno-betonsko-stekleno konstrukcijo španskega arhitekta Santiaga Calatrava. Domačini se mostu, ki mu pravijo kar Calatrava, še vedno niso navadili, saj po njihovem okusu preprosto ne sovpada z okoliško arhitekturo.
Končna odločitev bo v rokah ministrstva za kulturno dediščino in dejavnosti v Rimu, kocka pa naj bi padla prihodnji mesec.