Med najvidnejše mislece zahodne filozofije našega časa spada tudi Slovenec - postmarksist, ki črpa iz Lacanove šole in se je nekoč v šali označil za 'ortodoksnega lacanskega stalinista' - Slavoj Žižek. Foto: Univerza Princeton
Med najvidnejše mislece zahodne filozofije našega časa spada tudi Slovenec - postmarksist, ki črpa iz Lacanove šole in se je nekoč v šali označil za 'ortodoksnega lacanskega stalinista' - Slavoj Žižek. Foto: Univerza Princeton

Filozofija kot svobodno preizpraševanje ne more nobene resnice šteti za dokončno. Spodbuja spoštovanje do posameznih prepričanj, vendar pa ne sme v nobenih okoliščinah tvegati zanikanja svoje lastne narave ter sprejemati naukov, ki zanikajo svobodo drugih, nasprotujejo človekovemu dostojanstvu in sejejo semena barbarstva.

Iz Pariške deklaracije za filozofijo Unesca iz leta 1995

Unesco, ki je leta 2002 določil tretji četrtek v novembru za svetovni dan filozofije, je uvrstil filozofijo med svoje prednostne naloge pri razvijanju dialoga med civilizacijami, kulture miru in promocije človekovih pravic.

Ta dan lahko je lahko trenutek za analizo, ki bo prispevala k široki razpravi o pomenu človekovih pravic. Te morajo biti spoštovane ob prizadevanjih današnjega časa, ki so kakovostno izobraževanje za vse, boj proti diskriminaciji, etika znanosti in bioetika, medkulturni dialog in kulturna raznolikost, svoboda medijev in medijski pluralizem, je v poslanici ob svetovnem dnevu zapisal generalni direktor Unesca Koičiro Macura.

Domači filozofi: Med pravico in izključenostjo
Pobudi k zaznamovanju se je Slovenija letos pridružila drugič, uvodna prireditev pa je bila 14. novembra v Cankarjevem domu, kjer so na temo Med pravico in izključenostjo spregovorili nekateri domači filozofi. Unesco se zaveda, da brez filozofije ne more opraviti svojih velikih nalog, je na prireditvi dejal predsednik strokovnega odbora za družboslovne znanosti in humanistiko pri Slovenski nacionalni komisiji za Unesco Darko Štrajn s Pedagoškega inštituta. Po njegovih besedah je naloga, da opozarja na pomen filozofije, opredeljena že v temeljnem aktu Unesca, kjer piše, da je mir treba najprej zgraditi v glavah ljudi.

Tema Med pravico in izključenostjo, ki jo je Slovensko filozofsko društvo v sodelovanju z omenjeno komisijo in drugimi partnerji izbralo za zaznamovanje svetovnega dneva filozofije, sovpada s 60-letnico sprejetja deklaracije o človekovih pravicah. Filozofija je po Štrajnovih besedah v vsej svoji zgodovini dajala odgovore na številna zapletena vprašanja, ki se povezujejo s to tematiko.

Študenti: Kako napraviti kaj s filozofijo
Na Filozofskem maratonu, ki se je v organizaciji oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in Študentskega filozofskega društva na tej fakulteti začel v ponedeljek in se končuje danes, pa se osredotočajo na naslovno temo Kako napraviti kaj s filozofijo.

Znotraj zaprtih akademskih elit naj bi odprli prostor živi in svobodni filozofiji. "V tem duhu je vsako leto izbrana tema Filozofskega maratona, ki s svojo neomejujočnostjo pušča prosto pot vsaki filozofski liniji in poslušalcem v štirih dneh razpre najbolj mogoče heterogeno polje dostopnih predavateljev filozofije v Sloveniji in tujini," so sporočili iz Študentskega filozofskega društva. Prireditelji namreč menijo, da je za uspešen vstop filozofije v javni prostor njena pluralna zastopanost ključnega pomena.

In še zanimivost: ob svetovnem dnevu - osrednje praznovanje bo danes in v petek v Palermu v Italiji - so izreke nekaterih modrecev, na primer "Meje mojega jezika so meje mojega sveta" Ludwiga Wittgensteina, natisnili na majice. Imenujejo se "majice, ki mislijo".

A. K.

Filozofija kot svobodno preizpraševanje ne more nobene resnice šteti za dokončno. Spodbuja spoštovanje do posameznih prepričanj, vendar pa ne sme v nobenih okoliščinah tvegati zanikanja svoje lastne narave ter sprejemati naukov, ki zanikajo svobodo drugih, nasprotujejo človekovemu dostojanstvu in sejejo semena barbarstva.

Iz Pariške deklaracije za filozofijo Unesca iz leta 1995