Španski filozof Fernando Fernández-Savater Martín je najbolj znan po svojih knjigah in člankih o vprašanjih etike; dejaven je tudi v boju proti baskovskemu separatizmu. Foto: Sijmen Hendriks
Španski filozof Fernando Fernández-Savater Martín je najbolj znan po svojih knjigah in člankih o vprašanjih etike; dejaven je tudi v boju proti baskovskemu separatizmu. Foto: Sijmen Hendriks
Lewis Baltz: Park City, interior no. 70, 1980
Lewis Baltz je vizualni umetnik, filozof in fotograf, ki je bil v sedemdesetih na čelu gibanja t.i. nove topografije. Njegovo delo temelji na protiestetiki: lepoto išče v opustošenju in razdejanju; pogosto fotografira 'človeško pokrajino': pisarne, tovarne in parkirišča.

Vedenje bo glavna tema sedme izdaje Festivala filozofije, ki bo v Modeni, Carpiju in Sassuolu potekal od 14. do 16. septembra. Med udeleženci manifestacije, na kateri bo govor o odnosu med dojemanjem, resnico in razumom v teoriji in praksi, bodo ekonomist Jeremy Rifkin, psihoanalitik James Hillman, antropolog Marc Auge, filozof Fernando Savater, sociolog Zygmunt Baumann in biblicist Gianfranco Ravasi.

Eklektični nabor sodobnih mislecev in umetnikov
V ospredju bodo kakopak predavanja velikih sodobnih teoretikov; potekala se bodo na trgih, dvoriščih in v cerkvah, spremljali pa jih bodo številni kulturni dogodki in celo prireditve za najmlajše. V sklopu festivala si bo mogoče ogledati razstave in instalacije ameriškega umetnika Lewisa Baltza, Francozov Bena Vautierja ter Anne in Patricka Poirierja ter italijanskih umetnikov Mimma Paladina in Stefana Grazianija. Tu bo še razstava didaktičnih slik iz petdesetih in šestdesetih let, obiskovalci pa se bodo v Mestnem muzeju v Sobi alkimista lahko sprehodili po senzorični poti s posebnimi učinki.

Od TV-kvizov do Rilkeja
V Carpiju se bodo poklonili spominu na Alberta Manzija, ki je vodil televizijski šov Nikoli ni prepozno (Non e' mai troppo tardi), medtem ko bodo v Sassuolu odprli razstavo fotografij New Yorka z neba Oliva Barberija. Na programu sta tudi igra, zasnovana na refleksijah Rainerja Marie Rilkeja in plesna predstava, navdahnjena po eseju sociologa in antropologa Marcela Maussa.