Svet je v okrnjeni sestavi dnevni red razširil zaradi ponedeljkove napovedi Mitje Čandra, ki je tudi član NSK-ja, da bo v primeru neizpolnitve finančnih obljub odstopil s funkcije programskega direktorja zavoda Maribor 2012. Sprejeli so izjavo, v kateri so zapisali, da grožnjo programskega direktorja EPK-ja razumejo kot zadnje opozorilo odgovornim, da je izvedba največjega kulturno-umetniškega projekta v Sloveniji v prihodnjem letu v resni nevarnosti.

Občina denarja za EPK ni posredovala zavodu
Član NSK-ja Jože Vogrinc je povedal, da so se dolžni odzvati in opozoriti mesto Maribor in državo k izpolnjevanju zavez, saj bo v nasprotnem primeru projekt ogrožen, država pa se zaradi tega lahko osramoti pred vso Evropo. Maribor in partnerska mesta zato pozivajo, da naredijo vse za njegovo nadaljevanje in uresničitev, ministrstvo za kulturo in druge vpletene pa, da takoj prevzamejo svoj delež odgovornosti, saj bodo le tako omogočili ohranitev umetniške integritete projekta.

Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Žekš, je povedal, da je ministrstvo del svojih obveznosti že izpolnilo. Letošnja sredstva za projekt, več kot tri milijone evrov, so po njegovih besedah že nakazali Mestni občini Maribor, ki naj bi ga po dogovoru posredovala zavodu Maribor 2012, a tega do danes ni storila. Žekš je še povedal, da se zdaj dogovarjajo, da bi sredstva nakazali neposredno zavodu, kar bodo predlagali na sredini seji sveta EPK-ja.

Holističen pristop k reševanju dediščine
Večji del seje NSK-ja je bil sicer namenjen pobudi Slovenskega muzejskega društva po ureditvi področja kulturne dediščine, ki se jo v zadnjih letih po njihovem mnenju pospešeno uničuje. Pobuda je nastala zaradi povečanih spornih posegov v spomenike, kajti današnji zakon omogoča špekulativen nakup dediščine, degradacijo in izbris, je izpostavil prejšnji predsednik muzejskega društva Andrej Smrekar. Po njegovem mnenju bi bilo treba najti možnost, s katero bi zagotovili holističen pristop k reševanju dediščine.

Kot je pritrdila generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Damjana Pečnik, se je že kmalu po uveljavitvi zakona o varstvu kulturne dediščine leta 2008 pokazalo, da bi potrebovali samostojna zakona za premično in nepremično dediščino. Strinjala se je tudi z zamislijo za samostojni študij muzeologije, a hkrati opozorila na avtonomijo univerze. Žekš pa je pripomnil, da več zakonov še ne pomeni več reda in da ob trenutnem proračunu univerze ni pričakovati, da bi ta uvajala nove programe, ne da bi ukinila ali krčila dozdajšnje.