In ni le Ljubljana tista, ki jo je arhitekt zaznamoval s svojimi stvaritvami. Tu sta še Nova Gorica in Beograd, pa še marsikaj drugega najdemo v bogatem opusu, o katerem se je te dni govorilo ob stoletnici rojstva osrednje osebnosti slovenske povojne arhitekture.

In še se govori. V Jakopičevi galeriji bo še do 28. januarja na ogled razstava arhitektovega dela, poleg tega pa so v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravili tudi Mednarodni simpozij in odprli še razstavo na prostem ER skozi objektiv, ki je na ogled na Trgu revolucije. Vse te dogodke, ki jih organizira Fakulteta za arhitekturo, pa povezuje naslov Ali mora biti ta hiša ravno taka?

Med Plečnikom in Le Corbusierjem
Edvard Ravnikar, ki se je rodil leta 1907, umrl pa leta 1993, velja za najvidnejšega Plečnikovega učenca, med letoma 1938 in 1939 pa se je krajši čas izpopolnjeval pri Le Corbusierju in bil tudi njegov sodelavec pri pripravi načrtov za Alžir. Ravnikar je uspel na izviren način povezati Plečnikovo arhitekturno poetiko, občutek za detajl in prefinjeno arhitekturno risbo z Le Corbusierovimi modernimi arhitekturnimi in urbanističnimi nazori.

Arhitekt je postavil temelje slovenskemu modernizmu in vse do konca svojega življenja usmerjal razvoj slovenske arhitekture.

Pomemben je tudi njegov prispevek k razvoju ljubljanske šole za arhitekturo in k domači strokovni publicistiki, kar je odločilno zaznamovalo cele generacije arhitektov. Ravnikar je bil med letoma 1946 in 1980 profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, od leta 1969 izredni, od leta 1979 pa redni član SAZU-ja.

Ravnikarjevo delo
Prva pomembnejša Ravnikarjeva zgradba, ki jo je načrtoval samostojno, s tem pa si nakopal tudi Plečnikovo zamero, je stavba ljubljanske Moderne galerije. Poleg že omenjenega kompleksa Trga revolucije s ploščadjo, ki jo obdajajo različno oblikovane stavbe (trikotni stolpnici TR2 in TR3 v osi ljubljanskih vrat, Maximarket in kulturni center Cankarjev dom), velja omeniti še Ferantov vrt (1975), zgradbo Mestne občine Kranj, grobišče talcev v Begunjah, zaslužen pa je tudi za urbanizacijo Nove Gorice (njegov načrt nikoli ni bil izveden v celotnem obsegu). Bil je tudi del projektne skupine, ki je zasnovala Novi Beograd.

Ali mora biti ta hiša ravno taka?
Razstava v Jakopičevi galeriji, ki je rezultat sodelovanja Ambienta d.o.o. in Arhitekturnega muzeja Ljubljana, predstavlja Ravnikarjevo originalno gradivo. Na ogled so arhitektove risbe, skice in načrti, študentska dela, nastala v času njegovega poučevanja, poleg tega pa tudi slikarski opus, ki ga je izbral direktor Mestne galerije Aleksander Bassin. Izbor projektov je omejen na 15 najpomembnejših izvedenih del.

Razstava na Trgu revolucije predstavlja dosežke fotografskega natečaja, ki je potekal letos poleti in jeseni. Natečaj je bil namenjen študentom različnih fakultet in mladim fotografom iz Slovenije in tujine in bo prav tako na ogled do 28. januarja.

22 Ravnikarjevih sodobnikov na enem mestu
Na simpoziju pa je sodelovalo 22 Ravnikarjevih sodobnikov, kritikov in publicistov iz Slovenije in tujine, med njimi William Curtis (Velika Britanija), Vladimir Šlapeta (Češka), Anton Schweighofer (Avstrija), Friedrich Achleitner (Avstrija), Friedrich Kurrent (Avstrija), Boris Podrecca (Avstrija) in Luciano Semerani (Italija). Med slovenskimi predavatelji so svoje poglede na arhitekta predstavili zastopniki različnih generacij njegovih sodobnikov, kritikov in nekdanjih študentov, med drugim Stane Bernik, Miloš Florijančič, Peter Gabrijelčič, Jurij Kobe in številni drugi.

Vse dogodke, pripravljene ob Ravnikarjevi stoletnici, so si zamislili v prostorih, ki jih je zasnoval arhitekt in so izjemnega pomena za zgodovino slovenske moderne arhitekture.

M. K.