Oblikovalec Saša Janez Mächtig (1941) je v našem prostoru že pol stoletja izrazita posebnost - človek, ki razume arhitekturo in oblikovanje, hkrati pa se globoko zaveda dejstva, da je le ena generacija daleč premalo, da bi neka družba doživela civilizacijsko stopnjo več.

Njegovo najslavnejše delo je zasnova kioska - sistema K67, ki se je s svojimi nadgradnjami in metamorfozami vklapljal enakovredno v historična in sodobna okolja. Ob znanem pa obstaja še dolga vrsta bolj prikritih, morda malo manj izpostavljenih, a zelo pretehtanih del.

Mächtig je z nekaj somišljeniki dosegel tudi ustanovitev akademskega oblikovalskega izobraževanja pri nas. To, kot piše v utemeljitvi, je nedvomno najpomembnejši premik znotraj slovenskega oblikovanja v njegovem stoletnem razvoju.
Žirijo so sestavljali Jožica Curk, Danijela Grgić, Huberto Široka, Jurij Dobrila in Peter Jamšek.

Zadržano uvedena abstraktnost
Tea Goljevšček in Urška Černigoj sta za Legende Vipavskega Križa – označevalne table na velikih in sicer motečih elektroomaricah v Vipavskem Križu prejeli priznanje društva za oblikovalski presežek. Šest ilustracij se vizualno dopolnjuje s sistemom okoliških kamnitih zidov. Omenjena grafična podoba kaže visoko stopnjo subtilnosti in zrelosti avtoric, ki abstraktnost uvedeta dovolj zadržano, da je razumljiva tudi manj zahtevnemu opazovalcu, je zapisala žirija.

Človekov organizem in predmetni svet
Še eno priznanje društva za oblikovalski presežek je prejela Nina Malovrh za posodico OM NOM. V preteklih tisočletjih, razen nekaterih učinkovitih vojaško izurjenih civilizacij, se ni nihče resnično spraševal o povezavi med človekovim organizmom in predmeti, ki služijo človeku. Malovrhova je našla tisto vrzel, ki jo je človeštvo spregledalo, in oblikovala posodico, ki je do vrha napolnjena z razumom, beremo v utemeljitvi priznanja.

Slovenski olimpijski izobraževalni center
Priznanje DOS-a za oblikovalski dosežek je žirija namenila ekipi Arnold-Vuga in Gregorc-Vrhovec za zasnovo prostora in postavitev razstave v Slovenskem olimpijskem izobraževalnem centru. Z nagrado društvo podpira in nagrajuje tudi naročnika Olimpijski komite Slovenije, ki z dejanjem predstavlja vzor politiki in predvsem drugim manjšim športnim organizacijam.

Osvetlitev pojmovanja smrti
Petra Černe Oven in Barbara Predan sta prejeli priznanje DOS-a za oblikovalski dosežek za raziskovalni projekt, knjigo in razstavo Smrt v oblikovanju. Z njim sta razširili in osvetlili pojmovanje smrti tudi s filozofskega, psihoanalitičnega in medicinskega vidika ter obenem inovativno prispevali k teoriji oblikovanja in novim metodološkim pristopom v praksi, beremo v utemeljitvi.

Na novo osmišljen stol 4455
Reinterpretacija stola 4455 je Marjanu Žitniku prinesla priznanje DOS-a za oblikovalski dosežek. Njegova serija stolov se ponaša s simplificirano eleganco, združuje vrhunsko zastavljeno obliko Nika Kralja in jo ob tem oplemeniti z novo nožno konstrukcijo, ki omogoča nakladanje brez dotikanja lesenih delov in zagotavlja izboljšano stabilnost.

Posodobitev in hkratna ohranitev domačnosti
Priznanje DOS-a za oblikovalski dosežek je prejela tudi Nataša Šušteršič Plotajs za celostno podobo izdelkov Bohinjske sirarne Iz bohinjskega mleka. Celostna podoba in embalaža izdelkov iz bohinjskega mleka je nastala že leta 1996. Prenovljena blagovna znamka se ponaša z izjemno prepoznavnostjo, najvišjimi tehnološkimi in trajnostnimi zahtevami, ob tem pa ohranja domačnost.

Album, uveljavitev stroke in odgovorno ravnanje
Priznanje DOS-a za oblikovalski dosežek je prejela še Ljubica Suna Čehovin za samostojni album Gregorja Ftičarja Solo, ki je izšel pri ZKP RTV Slovenija. Solo je primer izjemnega dueta, ki nastane, ko oblikovalec prisluhne naročniku, tokrat mlademu pianistu, in skupaj z njim v novi obliki zaigra improvizacijo, piše v utemeljitvi.

Posebno priznanje za uveljavitev oblikovalske stroke v javnih medijih so namenili arhitektki, oblikovalki in publicistki Mateji Panter, priznanje za odgovorno ravnanje pa podjetju Snaga Ljubljana.