10. Ukraden kip Ivana Cankarja
Pregled najbolj komentiranih začenja "kulturna črna kronika”. Javnost je odločno in enotno zagrmela zoper nepridiprave, ki so na Rožniku ukradli kip Ivana Cankarja. Delo kiparja Frančiška Smerduja, ki ima status kulturne dediščine, so k sreči že naslednji dan našli ob smetnjakih v Runkovi ulici.

9. Kresnik v roke Vojnovića
Kresnika, Delovo nagrado za najboljši roman leta, je prejel Goran Vojnović za svoj roman Jugoslavija, moja dežela. Vojnović je nagrado prejel drugič, potem ko je žirijo prepričal tudi pred štirimi leti. Ta zgodba ne igra na karto jugonostalgije, ampak jugopravičnosti in jugoresničnosti. Sprašuje se tudi o tem, kaj - in kako sploh - ima slovenski nacionalizem opraviti z jugozapletenostjo in kaj imajo s krvavimi zgodbami staršev otroci, je žirija zapisala v obrazložitvi. A pogled v preteklost je vedno znova priložnost za medsebojno prepričevanje prepričanih z različnimi komentarji.

8. "Tony" je mrtev
Nekoč je bila tudi kultna serija. No, še vedno je serija, še vedno je kultna, njen protagonist pa je žal umrl. Prvi zvezdnik Sopranovih James Gandolfini je umrl za posledicami srčnega napada in za sabo pustil množice užaloščenih oboževalcev “Tonyja”.

7. Jugonostalgija
"Naj živi življenje" je bil naslov odmevne interaktivne razstave v Beogradu, na kateri so obiskovalci lahko zavrteli čas nazaj: nostalgijo po "dobrih starih časih" so lahko izživeli s pomočjo avtentičnih razstavnih predmetov in scenografij, pa tudi vonjev, okusov in 3D-projekcij, ki so jih vrnili v izkušnjo vsakodnevnega življenja v SFRJ-ju. In spet se je med komentatorji vnela razprava o tem, kako je bilo nekoč.

6. Oskarji 2013
Precenjeni ali ne, oskarji še vedno predstavljajo najbolj prestižno filmsko nagrado na svetu. Letošnja podelitev zlatih kipcev je pustila mešane vtise. Najboljši film je postala politično-vohunska drama Misija Argo, najboljši režiser pa Ang Lee s simbolično, poduhovljeno, s posebnimi učinki natrpano dramo Pijevo življenje. Daniel Day-Lewis (film Lincoln) je domov odnesel tretjega oskarja za glavno moško vlogo, prvega pa je odnesla domov Jennifer Lawrence. Razočaranje večera je utrpel Steven Spielberg, ki mu je Lee "speljal" oskarja za režijo.

5. Stoletje Borisa Pahorja
Stoletnik Boris Pahor pravi: "Rešitev je preprosta: ljubezen." Pogosto pa so najpreprostejše stvari najtežje dosegljive in uresničljive. Ob visokem jubileju slovenskega pisatelja, ki je dožível in prežível vse strahote 20. stoletja ter ki morda bolj kot kdor koli drug povezuje slovenski kulturni prostor in krepi vezi med Slovenijo in zamejstvom, Slovenijo in tujino, so se razprtije med Slovenci zmanjšale in prevladalo je občudovanje stoletnika, ki je okusil najhujše gorje, letos pa prejel tudi nagrado državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament posameznikom ali skupinam za dosežke pri vzajemnem razumevanju in tesnejšem povezovanju narodov Evropske unije.

4. Adelino življenje
Film, ki je letos pošteno razburkal ne le evropsko, temveč kar svetovno javnost, je film francosko-tunizijskega režiserja Abdellatifa Kechicheja Adelino življenje. Canski zmagovalec, ljubezenska zgodba o običajnem 15-letnem dekletu Adele, ki jo je izvrstno upodobila Adèle Exarchopoulos, ter modrolasi in karizmatični študentki Emmi (Léa Seydoux). Ljubezenska zgodba kot številne druge, tokrat pač med dvema dekletoma, a kar je še posebej vzbudilo čustva, od občudovanja do gneva, je desetminutni zelo nazorni prizor njunega ljubljenja.

3. Neuničljiva Svetlana
Svetlana Makarovič s svojo nepopustljivo in samosvojo držo že desetletja izstopa v slovenskem kulturnem prostoru. Tako v svojem ustvarjalnem opusu kot v javnih nastopih avtorica številnih del za otroke in odrasle vedno poudarja misel, da se je zla, ki se je dogajalo (in se še dogaja), treba spominjati. Kajti zlo, ki se pozabi, dela prostor novemu zlu. Njeno pronicljivo komentiranje družbe je vedno znova deležno številnih odzivov, in tudi marčevski intervju ni bil nobena izjema.

Med najbolj komentiranimi novicami sta bili v osredju dve politično-kulturni zgodbi: prva je bila osrednja slovesnost ob dnevu državnosti, druga pa izključitev Janeza Janše iz slovenskega centra društva pisateljev PEN.

2. Še ena zgodba, ki je delila javno mnenje, je bila izključitev Janeza Janše iz Slovenskega centra PEN. Upravni odbor je o izključitvi Janše iz Slovenskega centra PEN odločal na seji 25. marca. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je odbor odločitev sprejel po temeljiti obravnavi poročila častnega razsodišča, ki je na pobudo 21 članov oziroma članic Slovenskega centra PEN presojalo o vprašanju, ali je Janša zaradi svojih zapisanih ali izrečenih stališč, ki so v nasprotju s temeljno listino Mednarodnega PEN-a, še lahko član Slovenskega centra PEN. Kot so dodali, se je upravni odbor ob obravnavi stališča častnega razsodišča v polni meri zavedal, da izključitev iz članstva pomeni skrajni ukrep, ki ga društvo le zelo redko uporabi. Zaradi izključitve nekdanjega premierja Janše iz Slovenskega centra PEN je med kulturniki završalo. Iz centra so zaradi tega med drugimi izstopili Boris Pahor, Drago Jančar, Tone Kuntner, Alenka Puhar, Andrej Capuder, Anton Stres in Dimitrij Rupel.

1. Združevalni princip je, kot meni, edini pravi način za dostojno proslavitev dneva državnosti, je pred junijskim praznovanjem dejal minister za kulturo Uroš Grilc in poudaril, da so bila k sodelovanju na slovesnosti povabljena tudi vsa združenja praporščakov. A kot je bilo jasno tudi iz komentarjev pod novico, so mnenja o sami slovesnosti kot tudi o večini političnih stvari v naši deželi deljena, združevanje pa v številnih stvareh še naprej ostaja nedosegljiv ideal.