Neprofitna organizacija si prizadeva Detroit spet vpisati na umetniški zemljevid sveta. Če jim bo uspelo zagnati delovanje omenjenega muzeja, organizatorji projekta upajo, da jim bodo sledile tudi druge galerije in podjetja, s čimer bi revno in zamemarjeno območje preobrazili na podoben način, na kakršnega so v New Yorku umetniki soseski Chelsea in SoHo iz zapuščenih povzdignili v trendovski.

Tate Osten, v Rusiji rojena umetniška svetovalka, je skupaj s skupino prostovoljcev mesece prenavljala sto let staro podružnico banke Detroit Savings, prvo razstavo so odprli 10. junija. Skupina, ki se je poimenovala Kunsthalle Detroit (po nemškem izrazu za umetniško dvorano), želi izboljšati ne le estetsko podobo mesta, ampak tudi njegov gospodarski položaj. "Takšna metropola, kot je Detroit, mora priti nazaj na kulturni zemljevid sveta, kjer je že bila pred 100 leti. In prav to je tisto, kar je mene, moje prijatelje in kolege spodbudilo, da smo se združili in ustvarili to ustanovo," pravi Ostenova.

Desetletja trajajoča izseljevanja so v Detroitu pustila temačno sled: na stotine praznih stavb, ki so pritegnile številne umetnike od drugod v iskanju "praznega platna". A to platno je precej uničeno: zapuščeno zemljišče čez cesto od Kunsthalleja prekriva do pasu visoka trava, med redkimi stavbami v bližini, ki so dejansko v uporabi, so smetišče, avtomehanična delavnica, cerkev in trgovina s hrano s streho, obkroženo z bodečo žico. V daljavi pa je videti nebotičnike mestnega središča.

Ostenova priznava, da je območje precej "kritično", grafitov z zidov stavbe ne morejo oziroma ne smejo izbrisati, ker so jih narisali člani tamkajšnjih tolp. Slišali so strašne zgodbe, sem ter tja se sliši streljanje. K Ostenovi so že pristopili prebivalci in ji svetovali, naj se tam ne zadržuje brez strelnega orožja. Pred kakšnim letom so v stavbo vlomili nepridipravi in ukradli videoprojektorje, DVD-predvajalnike in orodje, a Ostenova še kar verjame, da je to dobra lokacija in da večino mimoidočih predvsem zanima, kaj se dogaja notri. V muzeju so namestili nadzorni sistem, za prvo odprtje so najeli varnostnike. Na ogled so dela okrog ducata umetnikov, med katerimi sta tudi Sebastian Diaz Morales in Hans Op de Beeck.

Slikar Donald Cronkhite, ki živi v detroitskem predmestju Allen Park, pravi da so prizadevanja Ostenove navdušujeoča, saj "nekdo prepoznava potrebo po takšnem prizorišču in je pripravljen tvegati, ker ga bo ustanovil v Detroitu". Dodaja, da so v preteklosti številni umetniki čutili, da morajo, da bi jim uspelo v umetniškem svetu, oditi v New York ali Chicago, a se zdaj vračajo. Številni kupujejo prazne domove in jih prenavljajo v ateljeje.

Na začetku 60. let je newyorški SoHo pritegnil množice umetnikov, ki so iz pozabljenih industrijskih ruševin ustvarili kreativno meko. V letih, ki so sledila, so tam živeli nekateri najvplivnejši ameriški umetniki. Na podoben način se je preobrazila Chelsea in se iz industrijskega okrožja spremenila v umetniško sosesko s stotinami galerij.

Nastajajoči neprofitni muzej Ostenove ne leži daleč od 125-letnega Detroitskega inštituta za umetnost in je približno isto oddaljen od Muzeja sodobne umetnosti v Detroitu, ki so ga leta 2007 odprli v propadli prodajalni avtomobilov znamke Dodge. Prepričana je, da bo umetniška dvorana uspešna zaradi izjemnega potenciala mesta, bogastva praznih prostorov in "mlade energije". Čeprav pri projektu ne gre za kopičenje denarja, Ostenova upa, da bo kazalnik izboljšav. Umetnost si želi preusmeriti "od elit k surovim tlem" in jo pokazati "ljudem, ki sicer morda nikoli v življenju ne bi zapustili svoje soseske".

Ostenova dobro pozna mednarodno sodobnoumetniško sceno, saj je najprej delala za fundacije Open Society milijarderja Georga Sorosa v St. Petersburgu, pozneje pa je v New Yorku delala kot koordinatorka projektov in svetovalka za umetniške zbirke zasebnikov in podjetij. Je tudi klasično šolana baletka, ki je bila sedem let direktorica baletnega muzeja.

Maja leta 2009 je na televiziji videla materialno propadanje Detroita. Čeprav ni še nikoli obiskala mesta, je poznala njegovo dediščino avtomobilske prestolnice in "težave iz 60. let". Najela je avto in se iz New Yorka odpeljala v Detroit. Kar je videla, jo je spravilo v jok in še utrdilo njeno prepričanje, da je "nekaj treba storiti". Julija istega leta sta se s soprogom za stalno preselila tja, kupila sta stanovanje z 220 kvadratnimi metri v soseski Boston Edison za borih 27.000 dolarjev. Lokacijo muzeja pa so zakupili za 60.000 dolarjev.

Kuntshalle Detroit živi od zasebnih donacij, z drugimi "kunsthalleji" po svetu si deli ime in duha, Ostenova upa, da bodo v prihodnosti medsebojno sodelovali. Načrtov, da bi prodajala umetnine, ki so na ogled, nima, namerava zaračunavati le nizko vstopnino v obliki predlagane donacije. Za poravnavo stroškov je prodala osebni nakit in oblačila, na spletu pa najde orodje, s katerimi si nato pomagajo pri gradnji in prenovi.

Ima velike načrte z nakupi zapuščenih stavb po vsem Detroitu in ustanovitev sistema "satelitnih" umetniških centrov, za zdaj pa je najbolj osredotočena na uspeh prvega razstavišča. "To je šele začetek. Spremembe se začnejo z enim korakom," pravi.