Ob tej priložnosti so v občini, v kateri je Anton Trstenjak živel, odkrili tudi nov spomenik tega teologa in enega izmed vodilnih slovenskih filozofov. Humanist svetovnega slovesa je v svojem dolgoletnem delovanju objavil okoli 50 knjig, ki jih, kot poudarjajo v Gornji Radgoni, povezuje iskanje dobrega v človeku. "Držimo skupaj, spoštujmo druge, treba se je borit za malega človeka. Taka sporočila nam je položil v srce", je o Trstenjaku povedal župan Gornje Radgone Anton Kampuš. Sklepno slovesnost je tako povezoval na videz enostaven stavek - dobro je biti dober.

Od teologije do psihologije
Trstenjak, ki se je rodil 8. januarja leta 1906 v Rodmošcih pri Gornji Radgoni, je bil katoliški duhovnik, od leta 1940 do upokojitve leta 1973 pa je na Teološki fakulteti predaval filozofijo. Napisal je 47 izvirnih knjig v slovenščini in tujih jezikih, poskrbel pa je tudi za okoli sto prevodov in ponatisov ter več kot 500 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov. Med knjižnimi deli in članki predstavlja največji obseg njegov prispevek k psihologiji, podpisal pa se je tudi pod več antropoloških, filozofskih, kulturoloških, narodnostnih in teoloških del.

Veličina skromnosti
Ena izmed njegovih kronistk Cilka Dimec Žerdin ga opisuje kot toplega človeka, ki so ga imeli vsi radi, tako v domači vasi kot študentje v tujini. Njegova veličina pa je bila prav v tem, da je ni poudarjal. "Nikdar se ni izpostavljal na piedestal, skromno je pristopil k vsakemu človeku", je še poudarila Cilka Dimec Žerdin.

Septembra so se Trstenjakovemu spominu poklonili tudi na Univerzitetni knjižnici v Mariboru, kjer so pripravili posebno razstavo, na kateri so na ogled postavili izbor knjižničnega gradiva pomembnejših avtorjevih del in del o njem, zlasti po merilu znanstvenosti in strokovnosti.