


Kreft nam je zapustil obsežen opus dramskih del, izkazal pa se je tudi kot pisatelj, gledališčnik, literarni zgodovinar, esejist in kritik. Kreftova dramatika je nosila močno družbenoideološko sporočilo, saj je v svojih delih obravnaval problematiko družbenih razredov, izognil pa se ni niti problematiziranju položaja slovenstva v Evropi.
Akademiki Kreftu v spominSAZU je ob Kreftovem jubileju priredil simpozij, na katerem so se akademiki poklonili spominu tega odličnega slovenskega uma. V dvorani SAZU-ja so o Kreftu in njegovem delu spregovorili tudi Ciril Zlobec, Ivo Svetina in Taras Kermauner. Bratka Krefta se bodo spomnili tudi v Kreftovem rojstnem kraju Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer bodo ob dramatikovem rojstnem dnevu priredili občinsko slovesnost.
Družina Kreft za dobro slovenske znanosti
Že v začetku februarja se je Bratku Kreftu poklonil tudi NUK, ki je pripravil razstavo Bratko Kreft - Viharnik slovenske dramatike in gledališča. Na razstavi si je do 5. marca mogoče ogledati del obsežne zapuščine Bratka Krefta, ki jo je NUK-u v dar nedavno podarila družina Kreft. V razstavni dvorani NUK-a so tako na ogled rokopisi, fotografsko gradivo in knjige, med razstavnim gradivom pa ne manjkajo niti eksponati, ki do zdaj še niso bili predstavljeni javnosti.
Po besedah ravnatelja Lenarta Šetinca je NUK omenjeno darilo sprejel kot izkaz velike časti osrednji državni knjižnični ustanovi. Gradivo je izrednega pomena za vse literarne in dramske teoretike, ki bi radi preučili Kreftovo literarno zapuščino in prišli do boljših spoznanj o njegovem umetniškem delu.
Težave slovenskega človeka
Dramatika Bratka Krefta se večinoma uvršča v slog socialnega realizma, kajti Kreft je vedno znova skušal osvetliti težave, s katerimi se je bil mali slovenski človek kot pripadnik najnižjega družbenega razreda prisiljen soočati tako v preteklosti kot tudi v trenutku, v katerem je Kreft na list prenašal svoje ideje. Znotraj obsežne dramske dediščine Bratka Krefta velja izpostaviti drame Celjski grofje, Kreature, Velika puntarija, Kranjski komedijanti, Balada o poročniku in Marjutki, Tugomer in V ječi življenja.
Otrok Prlekije v avstrijski prestolnici
Bratko Kreft, otrok vzhodnoslovenske pokrajine Prlekije, je slavistiko študiral na Dunaju in v Ljubljani, v slovenski prestolnici pa se je podal tudi v študij primerjalne književnosti in literarne teorije. Njegova prva ljubezen je bila gledališče, saj je poleg ustvarjanja dramskih besedil dolga leta deloval tudi kot režiser in umetniški vodja Delavskega odra v Ljubljani, kot režiser pa je bil zaposlen tudi v ljubljanskem Narodnem gledališču.
Bratko Kreft se je izkazal tudi kot akademik. Na ljubljanski filozofski fakulteti je predaval rusko književnost, leta 1961 si je prislužil redno članstvo v SAZU-ju, bil je dopisni član JAZU-ja, pa tudi upravnik Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU. Kar trikrat je prejel tudi Prešernovo nagrado.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje