Direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman je v izjavi za medije povedal, da so odkrili antične grobove, ki so pripadali revnejšemu sloju takratnega prebivalstva, medtem ko so bili bogati pokopani v nekropoli.

V dva metra globokem jarku so arheologi našli zidove hiš, sarkofage, grobne skrinje, različne posode in nakit, ki pričajo o življenju ljudi pred dvema tisočletjema. Grobovi so bili sicer zidani iz rimskih strešnikov in kamna. Po Rozmanovih besedah je Breg najstarejši del Celja, kar pomeni, da se jedro današnjega Celja ni začelo v mestnem središču, temveč je pomaknjeno na območje južno od Savinje.

Čez reko stopili šele sredi 1. stoletja
Arheologi na podlagi doslej znanih podatkov ugotavljajo, da se je Celje širilo severno na drugo stran Savinje šele v prvi polovici prvega stoletja našega štetja, do takrat pa se je mesto razvijalo na južnem bregu Savinje. Prav tako so arheologi med kopanjem naleteli na ostanke zelo stare ceste, predvidevajo, da so glavno cesto iz Celja proti jugu verjetno začeli uporabljati že v 13. stoletju.

Odkritje na partizanski ulici
Preden so pričeli z odkopavanji na Bregu, so arheologi kopali tudi na Partizanski ulici. Tam jih je presenetila debelina ohranjenih rimskih plasti, saj obsegajo več kot dva metra in pol in so iz obdobja od prvega stoletja pred našim štetjem do konca drugega stoletja, ko je bila večina objektov namerno uničena.

Arheologi bodo vse premične najdbe z Brega shranili v depo. Morda bodo shranili tudi kakšen del zidu, kot so to storili pred nekaj leti, ko so potekala izkopavanja pri Knežjem dvorcu v Celju.