Z novelo naj bi odpravili pomanjkljivosti, ki so povzročale težave pri dosedanjem izvajanju zakona v praksi, hkrati pa zakonske rešitve uskladili z novejšimi zakoni, je pojasnil minister za kulturo Vasko Simoniti. Odbor je potrdil amandmaje poslancev koalicijskih strank in zavrnil dopolnila opozicije.

Bevk predlagal tripartitno sestavo svetov javnih zavodov
Samo Bevk (SD) je v svojem dopolnilu predlagal, da bi se javnim zavodom s področja kulture zagotovilo tripartitno sestavo njihovih svetov. V svetu naj bi bili tako predstavniki ustanoviteljev, uporabnikov in izvajalcev, kar je po Bevkovem mnenju zelo pomembno za uresničevanje javnega interesa v kulturi.

Z dopolnilom je želel Bevk opozoriti na neustreznost rešitve, da ministrstvo za kulturo kot ustanovitelj javnih zavodov prek sveta odloča o pritožbah zoper odločitve, ki jih je samo sprejelo, s čemer se je strinjal tudi predsednik sindikata Glosa Doro Hvalica. Majda Širca (NP) je ob tem dejala, da bi takšen način upravljanja javnih zavodov privedel do političnega potrjevanja moči.

Simoniti: Ne omejevanje, ampak večja jasnost
Majda Širca je odprla razpravo o tem, da bi iz 58. člena novele črtali alinejo, ki opredeljuje, da med izvajalce javnih kulturnih programov ne bi več uvrščali samostojnih kulturnih ustvarjalcev. Kot je razložil Simoniti, bi bili slednji v praksi lahko samo izvajalci posameznih projektov, ne pa celotnih programov.

Na zahtevo Majde Širca je Simoniti člen dodatno obrazložil s tem, da je že v drugih členih ZUJIK opredeljeno, kaj je javni kulturni program, kaj javni zavod in kdo so samozaposleni v kulturi ter kakšna je njihova vloga. Ob tem je dodal, da pri spremembi ne gre za omejevanje možnosti samozaposlenih v kulturi, temveč samo zato, da bi bil člen bolj jasen in transparenten.

Širca tudi o dodeljevanju sredstev in javni kulturni infrastrukturi
Jožef Školč (LDS) je izrazil pomisleke glede 6. člena novele glede dodatnega pridobivanja sredstev s strani izvajalcev javnih kulturnih programov in javnih zavodov za kulturne projekte od ministrstva, za stroške, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti. Širca je dejala, da bi taka sprememba zakona privedla do večje samovolje ministrstva pri dodeljevanju sredstev, in dodala, da bi se bilo v takih primerih primerno vprašati, od kod bi ministrstvo črpalo sredstva za nepredvidene izdatke.

Poslanka je opozorila tudi na spremembo 73. člena, ki se dotika uporabe javne kulturne infrastrukture, ki si jo država lahko že zdaj s pogodbo, brez javnega razpisa, sposodi od občine, od zdaj pa naj bi bilo to mogoče tudi v obratni smeri. Širca je kot sporno označila možnost za razpolaganje z javno kulturno infrastrukturo brez javnega razpisa, ki ne omogoča pridobitve boljših možnosti upravljanja in vodenja. Dodala je, da takšen način prinaša tudi veliko možnost manipuliranja in skritih dogovorov.