Prešernovo nagrado, najvišje priznanje na področju umetnosti v Sloveniji, prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Letošnja prejemnika sta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Oba lavreata sta svoji nagradi na odru sprejela brez zahvalnega govora.

Že prihod vseh nagrajencev v Gallusovo dvorano je občinstvo pospremilo z bučnim aplavzom, v okviru proslave proslavo pa so umetnike in njihovo delo predstavili skozi video portrete.

Scenarij umetniškega programa prireditve z naslovom V jezik so zapisane sanje so soustvarili Dušan Šarotar, Tatjana Doma in Primož Ekart, ki je tudi režiser prireditve.

Zdenka Badovinac: "Krst pri Savici je zgodovinska lekcija o kulturnih kolonizatorjih"
Upravni odbor Prešernovega sklada je lani začel štiriletni mandat pod vodstvom kustosinje in avtorice Zdenke Badovinac, nekdaj dolgoletne vodje Moderne galerije.

V svojem govoru je Zdenka Badovinac spregovorila o povezanosti umetnosti in znanosti; zastavila je vprašanja položaja, pomena umetnosti v svetu algoritmov, ekscesov svetovnih politikov in praznih parol. Prešernov Krst pri Savici nam ponuja zgodovinsko lekcijo, opozarja Badovinac, ki bi "za današnjo rabo morala služiti prepoznavanju sodobnih kulturnih kolonizatorjev."

O radikalni govorici - in radikalnem poslušanju
V sodobni umetnosti je močno prisotna ideja posthumanizma, ki sega onkraj antropcentrizma, je izpostavila Badovinac. "In ideja humanosti, ki sega onkraj evropocentrizma. Med letošnjimi nagrajenkami in nagrajenci Prešernovega sklada so tisti, ki dajejo glas drugim; beguncem, naravi, zvokom in glasom, ki prihajajo iz nepričakovanih smeri. V času podnebne krize veliko umetnic in umetnikov opozarja na krizo modernosti, na to, kam sta nas pripeljala napredek in neprestana rast. Umetnost se danes zavzema ne samo za radikalno govorico, ampak tudi za radikalno poslušanje, poslušanje tistega, kar ne slišimo nujno s svojimi ušesi."

Z idejo slovenskega jezika je Badovinac povezala oba Prešernova nagrajenca: "Dragan Živadinov je z retrogardističnim dogodkom Krst pod Triglavom, kjer je namesto literarnega jezika, našega simbolnega nacionalnega jedra, v središče potisnil vizualni univerzalni jezik," Dragica Čadež pa je "izjemna že spričo uvajanja ženskega glasu v na videz univerzalni jezik vizualne umetnosti."

Letošnje nagrajenke in nagrajenci se povezujejo s svojim okoljem in hkrati razkrinkavajo širše mehanizme družbene nadvlade, je v svojem govoru še izpostavila Badovinac. "Ni jih strah, da bo naš nacionalni jezik izginil. Strah pa jih je, da bo postal univerzalni prevod abstrahiranega jezika finančnega kapitala in statistike algoritma in tako izgubil svoje telo. Po eni strani se soočamo s kodificiranjem našega življenja, s prilagajanjem naših identitet banki podatkov, po drugi pa z družbenimi omrežji, ki nam dajejo lažen občutek svobode. A svoboda je v obratnem sorazmerju z našo kreativnostjo za Facebook, Instagram in X."

Po besedah slavnostne govornice danes širom Evrope "kapital v spregi z reakcionarnimi silami sicer tuli 'nikoli več!', a le zato, da bi lažje utišal glasove na stotine umetnikov in kulturnikov, ki so zadnje leto v velikem delu Zahodnega sveta nasprotovali genocidni vojni v Gazi." To pa ne velja za Slovenijo, je še poudarila, in svoj govor pa zaključila z optimistično vizijo prihodnosti: "Tukaj si še upamo govoriti. Slovenski kulturni prostor se zdi danes še svoboden in bi celo lahko postal zatočišče tistih, ki ne morejo jasno izražati svojih stališč. Tako bi spet utegnili postati izjemni, spet prava avantgarda v svetovnih merilih."

Bodica nasprotnikom zakona o dodatku k pokojnini
Slavnostna govornica se je dotaknila tudi aktualnega političnega dogajanja: "Rušenje novega pravila, zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke, rušenje, ki smo mu v teh dneh priča, je nespodobno, odvratno darilo slovenskim umetnikom in umetnicam za kulturni praznik. Zavrnimo ga."

Kakšna je danes avantgardna umetnost?
Po proslavi je Zdenka Badovinac v pogovoru za TV Slovenija povedala, da je Upravni odbor letos za nagrade zavestno izbral "progresivne umetnike, ki ne presegajo samo na estetiko, ampak tudi na etiko."

Izpostavila je tudi pomen avantgard ter njihovo spremenjeno vlogo v umetnosti in družbi. "Vprašanje je, če avantgarde danes še obstajajo, vsaj v takem smislu, kot smo jih poznali v 20. stoletju - kot umetnost, ki ruši, preseneti, šokira. Mislim, da to danes ni več naloga umetnosti, saj je že realnost sama škandalozna. Umetnost mora danes početi nekaj drugega, v tem je njena avantgardnost. Napredna umetnost je danes tista, ki skuša graditi družbeno tkivo. Mislim, da smo izgubili družbo, in umetnost se tega zaveda, delati poskuša stvari, ki so participatorne. Ne ukvarja se samo s svojimi koncepti, ampak skuša nagovoriti ljudik sodelovanju. Druga vrsta umetnosti pa danes demaskira delovanje politike, ekonomije, opozarja na planetarno klimatsko krizo. Živimo v času tektonskih premikov in v skladu s tem tudi umetnost postaja drugačna."

Dragica Čadež: Material ti narekuje nov način razmišljanja
"Material je tisti, ki narekuje podobo umetniškega dela," je v kratkem pogovoru za TV Slovenija po pridreditvi poudarila Dragica Čadež. "Za kiparja je material, iz katerega izhaja, zelo pomemben. Od asociacij je odvisno, do kakšne mere posegaš v figuro, koliko je to očitno ali manj očitno. Nekaj nastaja tudi spotoma, ob samem delu." Med materiali je bil les tisti, ki ji je dopuščal največ ustvarjalnih zmožnosti. "Ko ga spoznaš, vidiš, da je tu ogromna širina, ogromno možnosti. Preizkusila sem res vse danosti, ki ti jih daje les. Pri tem se razvija tudi tvoja domišljija, sam material ti narekuje nova razmišljanja in nove koncepte."

Živadinov v pripravah na naslednjo iteracijo predstave Noordung
Dragan Živadinov je v duhu govora Zdenke Badovinac kot gost oddaje Odmevi - še v Cankarjevem domu - razmišljal o prihodnosti umetne inteligence. "Preživeli smo prvo četrtino stoletja. To, kar smo preživeli na svetu, ne samo v umetnosti, ni točka preloma, utrujenosti materiala, ne gre za to, da bi prihajalo do zloma. Po mojem se dogaja razcep na dveh ravneh. Prva je kontinuiteta. V mojem primeru: sem postgravitacijski umetnik, ki ni sodobni, ampak razvojni umetnik. V sami besedi razvoj se sliši pretok časa. V razvoju pridemo do leta 2025 in vse tisto, kar je bilo že v 60. letih 20. stoletja napovedano kot umetno ustvarjena inteligenca, postane resničnost. Zagotovo prihaja do razcepa kontinuitete tistega, kar zastopa človeško, kar je kritično, in tistega, kar bo zgodovina umetnosti umetne inteligence. UI bo imela svojo zgodovino, človek pa svojo. Kako se bo to zgodovinilo, kako bomo mislili ta razcep? Sam sem tehnooptimist in mislim, da bo prišlo do dogovora, kot bi rekel Marko Brecelj."

Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne sfere.

Letošnji prejemniki so: vizualna umetnica Nika Autor za dve samostojni razstavi ter serijo eksperimentalnih filmov, oblikovalski kolektiv Grupa Ee za poseben in zelo izrazit oblikovalski opus v zadnjih treh letih, glasbenik Tomaž Grom, ki se je v zadnjih letih kot skladatelj, instrumentalist, improvizator, zvočni umetnik, iniciator dogodkov, snemalec, režiser, vodja Zavoda Sploh uveljavil kot gonilna sila sodobne improvizirane glasbe v slovenskem in tudi širšem prostoru, pisateljica Nataša Kramberger za esejistično zbirko Po vsej sili živ, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac za režijo treh prebojnih uprizoritev v zadnjih treh letih ter oblikovalec zvoka Julij Zornik za prepoznavno in izstopajoče oblikovanje zvoka na filmih v zadnjih treh letih.

Nagrajenci so se pred proslavo sešli v Galeriji CD, kjer jih je poleg Zdenke Badovinac pozdravila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Sorodna novica Ministrica v poslanici ob prazniku: "Kultura širi meje našega sveta. Naj bo brezmejen!"

Prijateljstvo Prešerna in Čopa kot rdeča nit proslave
Prvi del umetniškega programa je razvil temo mladostniškega srečanja Franceta Prešerna in Matije Čopa, med katerima se je spletlo prijateljstvo. To srečanje in njuno ustvarjalno druženje je bilo za kulturni razvoj Slovencev eden najpomembnejših dogodkov 19. stoletja. "Iz njunega prelomnega srečanja in večletnega medsebojnega oplajanja so zrasli temelji za slovensko kulturno življenje, ki je bilo enakovredno kulturnemu življenju velikih evropskih narodov," je zapisano v konceptu prireditve.

Drugi del umetniškega programa je predstavljalo izmišljeno srečanje Prešerna in Čopa, ki je ravnokar tragično utonil v Savi. Prešerna je prijateljeva smrt močno prizadela, za hip je obmolknil njegov pesniški genij, prevzele so ga najbolj črne misli. V namišljenem dialogu ga Čop spodbudi k pisanju in tako iz njunega poslednjega srečanja zrase ena temeljnih Prešernovih pesnitev – Krst pri Savici, ki jo je spesnil v letu po Čopovi smrti. Tretji del pa bo poskušal odgovoriti na vprašanje, kje se danes srečujeta umetnost in znanost. "Nujno in neizogibno se srečata v jeziku, in sicer v takšnem jeziku, v katerega so zapisane sanje," poudarjajo avtorji umetniškega dela proslave.

Na proslavi so nastopile dramske igralke Vesna Pernarčič, Nika Rozman in Tjaša Železnik, ob njih pa še Neža Dvorščak, Alja Krhin, Kaja Petrovič, Svit Stefanija ter Jure Šimonka, ki na AGRFT-ju študirajo dramsko igro. Glasbo je zložil Drago Ivanuša, ki je na proslavi tudi nastopil, ob njem je bilo mogoče slišati še Manco Trampuš, Marka Brdnika, Enosa Kuglerja, Žigo Goloba, Jako Bobka, Jožeta Bogolina, Jureta Gradišnika, Bertolda Stecherja, Marka Iliča, Gašperja Poprijana in Jožka Rošerja. Nastopili so tudi plesalci Alme mater Europaea – Akademija za ples in APZ-ja Tone Tomšič.